KAKŠNE VRSTE POPLAV POZNAMO?
O klasifikacijah poplav
prof. dr. Mihael Brenčič
Zapis, ki je pred vami, je bil spodbujen z enim od intervjujev s Srečkom Šestanom, poveljnikom republiškega štaba civilne zaščite, ki ga je kmalu po koncu poplavnega vala v začetku avgusta 2023 dal za enega od dnevnih časopisov. V njem je povedal, da v skladiščih niso imeli vse potrebne protipoplavne opreme, ker so bili pripravljeni predvsem na rečne poplave, tokrat pa so nastopile hudourne poplave. To me je spomnilo na problem definicij, z vlogo katerih se že dlje časa poglobljeno ukvarjam. Čeprav poveljnik ni razložil, kako pojmuje hudourniške in kako rečne poplave, nam je razložil, da civilna zaščita poplave obravnava na podlagi definicij in klasifikacij, ki jih po svoji naravi uvrščamo med operativne.
Slika 1: Nižinske poplave – Ljubljansko barje septembra leta 2010. (foto: Mihael Brenčič)
Najprej se dotaknimo problema definicije poplave. Odgovorimo si na vprašanje: kaj je poplava? Kaj je poplava, je vsakomur jasno, za to vendarle ne potrebujemo posebne definicije, dovolj je, da opazimo visoke vode, ki se razlivajo in povzročajo škodo. Mnogi avtorji poudarjajo, da je poplava naravni pojav, tako kot suša, da sta to dva meteorološka in hidrološka ekstrema, vsak na svojem delu spektra naravnih nesreč. Vendar sta tako eden kot drugi pojav predvsem antropogeno zaznamovana. Oglejmo si poplave. V naravi poplav ni, obstajajo samo različno visoka vodna stanja, ki so del naravnih ciklov. Brez prisotnosti človeka v pokrajini visoke vode preoblikujejo struge vodotokov, živa bitja pa se tem spremembam prilagajajo. Ob vodotokih so razviti poplavni gozdovi, ki se po zelo visokih vodah ponovno obnovijo, na razlivnih območjih pa se razvijejo mokrišča. Živali se vodnim ciklom prilagajajo tako, da se visokim vodam umikajo, kasneje, po umiku visokih vod pa se na prej zalito območje ponovno vračajo. Tako lahko visoke vode v reki ribe odnesejo navzdol, vendar se bodo te slejkoprej vrnile navzgor po strugi.
Poplave nastopajo v obdobju visokih vod le s človekovega vidika, takrat, kadar povzročijo škodo na njegovem materialnem in nematerialnem premoženju, ali kadar ga visoke vode ovirajo, da bi lahko uporabljal prostor na način, kot ga je uporabljal pred nastopom poplave. To je nekoliko drugačen pogled od uveljavljenega. Hidrološko izrazje Mikoša in sodelavcev iz leta 2002 poplavo opredeljuje na tri načine: (1) navadno hiter dvig vodne gladine v vodotoku do najvišje točke, nakar gladina pada počasneje, kot je narasla; (2) relativno visok vodostaj ali pretok; (3) dvig gladine pri plimovanju. Te definicije se z vprašanjem škode sicer ne ukvarjajo, prav tako ne uvajajo kriterijev za opredelitev tega, kaj je relativno visok vodostaj. Vsakdanje izkušnje kažejo, da je ta vedno opredeljen s škodnega vidika.
Slika 2: Hudourniške poplave. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Že v uvodnih stavkih smo omenili, da obstajajo tako imenovane operativne definicije. To so takšne definicije, ki jih sprejmemo in določimo z namenom, da lahko ob določenem dogodku ustrezno ukrepamo. Povedo nam, kdaj moramo začeti ukrepati in tudi na kakšen način. V na začetku navedenem primeru se je civilna zaščita opremila za rečne poplave, po njenem pojmovanju so to poplave, ki nastopijo zaradi razlivanja rek v ravninskih predelih Slovenije. Kot hudourniške poplave pa očitno razume predvsem tiste visoke vode, do katerih pride v hribovitih predelih Slovenije. Poleg operativnih definicij naravnih nesreč pa poznamo še pojavne ali fenomenološke definicije, v nekaterih primerih jih opredeljujemo tudi kot procesne definicije. To so definicije, ki so namenjene opisu posameznih pojavov, predvsem pa razlikovanju med njimi. Seveda na področju logike in filozofije obstaja cela vrsta teorij o tem, kaj je definicija in kaj je klasifikacija, a se s tem v našem zapisu ne bomo ukvarjali. Vsakomur, ki bolj natančno spremlja razvoj znanosti in stroke, pa je lahko jasno, da se definicije (tudi enih in istih pojavov) s časom razvijajo. To velja tudi za definicije, povezane s poplavami. Izkušnje kažejo, da se operativne in pojavne definicije med seboj pogosto mešajo in tisti, ki te definicije postavjajo in uporabljajo, med tema dvema tipoma definicij ne postavljajo ostrih mej.
Kako v Sloveniji definiramo poplave in kako jih med seboj ločimo? Pristopov h klasifikaciji poplav je več, tudi pri nas ne uporabljamo samo ene klasifikacije. Oglejmo si nekaj klasifikacij, ki jih zasledimo v Sloveniji, pregled pa ni dokončen, saj naš prispevek ni namenjen kritični analizi teh klasifikacij.
Slika 3: Poplave na Cerkniškem polju – pogled od Gorenjega jezera proti severu. (foto: Mihael Brenčič)
Najpogoste so uporabljene definicije poplav, ki so jih uvedli geografi (za podrobnosti glej Komac in sodelavci, 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji). Med seboj ločijo pet vrst poplav: hudourniške poplave, nižinske poplave, poplave na kraških poljih, morske poplave in mestne poplave. Hudourniške poplave so kratke in silovite, pojavljajo se predvsem v hribovitem svetu in so posledica intenzivnih padavin, zaradi katerih pretoki v strugah hitro narastejo in tudi hitro odtečejo, posledica pa je razdejanje zaradi premika obsežnih sedimentnih teles (vršaji, erozija brežin, zrnati tokovi) in plavja. Nižinske poplave nastopijo na obsežnejših ravninskih območjih velikih rek, katerih pretoki so zelo visoki, napogosteje zaradi visokih padavin v povirnih predelih. Te poplave so obsežne in nekoliko dlje časa trajajo. Kakor pove ime, do poplav prihaja tudi na kraških poljih. V tem primeru gre za poplave podzemne vode. Prav gotovo so vsem dobro znana dolgotrajna poplavljanja Planinskega in Cerkniškega polja na Notranjskem. Do morskih poplav prihaja na obalnih območjih in so predvsem posledica visokih plim ob sočasnem delovanju južnega vetra in nizkega zračnega tlaka. Slovenska obalna mesta se zaradi postopnega dviga morske gladine vedno pogosteje soočajo s tem pojavom. Mestne poplave so posledica intenzivnih padavin in nastopijo predvsem zaradi tega, ker kanali, namenjeni odvajanju padavinske vode, ne zmorejo odvesti dovolj velikih količin vode. V Sloveniji do tega prihaja le občasno, na primer v posameznih predelih Ljubljane, ker so za naše kraje značilne relativno visoke intenzitete padavin in je zaradi tega naša mestna infrastruktura kar dobro prilagojena na takšne razmere. Drugače je drugod po svetu, zlasti v velikih evropskih mestih, kjer do sedaj niso bili vajeni na visoke intenzitete padavin. Tam v zadnjem času, ne tako redko, poplavi cele mestne predele, čeprav voda v rečnih koritih reagira le v manjši meri.
Slika 3: Poplavni val je dosegel enega od mostov na Gradaščici. (foto: Mihael Brenčič)
Že citirano Hidrološko izrazje Mikoša in sodelavcev iz leta 2002 klasifikacije poplav ne podaja sistematično. V razlagah so opisane le nekatere med njimi. To so: padavinske poplave, potresne poplave, kratkotrajne poplave, manjše poplave in ledeniške poplave. Padavinske poplave nastanejo zaradi zbiranja deževnice na območju, kjer je padla, ali v njegovi bližini, ker je količina dežja večja kot odvodna zmogljivost naravnega ali umetnega odvodnega sistema. Potresna poplava je poplava, do katere pride v obalnem območju morja, povzročijo jo morski valovi po podvodnem potresu ali podvodni vulkanski erupciji. Za kratkotrajno ali hudourniško poplavo je značilen relativno velik vršni pretok, ki ga spremlja razlivanje. Do manjših poplav pride zaradi prelivanja struge, povzročenega z velikimi padavinami ali taljenjem snega. Ledeniške poplave avtorji ne definirajo, iz poimenovanja pa izhaja, da do nje pride zaradi hitrega taljenja ledu.
Kako pa je s klasifikacijo poplav v mednarodni znanstveni literaturi? Tudi tukaj ne bomo zasledili enotne in univerzalne klasifikacije, različni avtorji pristopajo k temu problemu na različne načine. Hidrologi, ki se s tem problemom ukvarjajo v največji meri, skušajo vzpostaviti procesne klasifikacije, ki jih uvrstimo v pojavno ali fenomenološko vrsto definicij in klasifikacij. Merz – Bloschlova procesna klasifikacija rečnih poplav iz leta 2003 uvaja naslednje vrste poplav:
- poplave, ki so posledica dolgotrajnega dežja (ang. long rain floods),
- poplave, ki so posledica kratkotrajnega dežja (ang. short rain floods),
- sunkovite poplave (ang. flash floods),
- poplave, ki so posledica padavin, ki padejo na sneg (ang. rain on snow floods),
- poplave, ki so posledica taljenja snega (ang. snow melt floods).
Slika 4: Donava v Gornjem Milanovcu – Srbija. Pred vtokom v Đerdap se na tem delu pogosto pojavljajo nakopičenja rečnega ledu. (foto: Mihael Brenčič)
Na rekah se lahko pojavijo še nekatere druge vrste poplav, ki pa so značilne za posamezna območja ali porečja. Takšne vrste poplav so na primer poplave talečega se ledu. Površine večjih rek pogosto zamrznejo in ob taljenju ledene plošče, zlasti na ožjih predelih strug, povzročijo zastajanje vode in s tem poplavljanje. Do podobnega mehanizma poplavljanja lahko pride tudi v primeru zmanjšanja pretočnih površin zaradi povečanih količin plavja. Tudi s tem pojavom smo se v avgustovskih poplavah 2023 pogosto srečali, ko so plavajoča debla zabila mostne odprtine, čeprav sam pretok vode ni bil tako velik, da ga odprtina ne bi prepustila.
Slika 5: Poplava ali le razigranost vode v strugi? Občasni kraški izvir Črne rečice v dolini reke Radovne. (foto: Mihael Brenčič)
Opisna imena poplav, ki so podana v zgornji klasifikaciji, ne potrebujejo veliko razlage. Vsaka od teh poplav ima svojski način nastanka oziroma mehanizmov, ki k temu prispevajo. Z vsemi naštetimi poplavami imamo opravka tudi v Sloveniji. Do poplav, ki so posledica dolgotrajnega dežja, imamo praviloma opraviti jeseni, v mesecu oktobru in novembru. Takšne so bile na primer katastrofalne poplave novembra leta 1990 v Savinjski dolini. S poplavami, ki so bile posledica kratkotrajnega dežja, smo se prav kar soočili, zgodnje avgustovske poplave leta 2023 sodijo v to kategorijo. Tudi s sunkovitimi poplavami imamo že izkušnje v Sloveniji, do takšnih poplav je prišlo septembra leta 2007 v Železnikih. Za poplave, ki so posledica padavin, ki padejo na sneg, imamo v Sloveniji posebno ime, najpogosteje so to Miklavževe poplave. Verjetno je marsikomu še ostal v spominu poplavni dogodek na reki Soči 24. in 25. decembra leta 2009, ko je voda zalila del naselja Kanal ob Soči, ki se nahaja relativno visoko nad dnom struge, reka Soča pa je dosegla rekordne pretoke. Miklavževe poplave imajo zelo posebno dinamiko, dež pade na površino zamrznjenega snega, po katerem voda odteče izredno hitro. Če so padavine intenzivne, se v strugah vodotokov znajdejo izredno velike količine vode. Pri nas poznamo tudi poplave, ki so posledica taljenja snega. Do tega pojava pride, kadar je zlasti v visokogorju snega veliko, nato pa pride do nenadne in hitre otoplitve. Zaradi zmanjševanja debeline snežne odeje se pogostost te vrste poplav pri nas zmanjšuje.
Kakor lahko vidimo, v Sloveniji ne uporabljamo enotne klasifikacije poplav. Primerjava slovenskih klasifikacij z mednarodnimi pokaže, da nekaterih vrst poplav ne obravnavamo, ker ocenjujemo, da do takšnih poplav ne more priti, ali pa so značilnosti našega ozemlja takšne, da te vrste poplav ne morejo nastati. Vzrokov za razlike v klasifikaciji poplav pa je še več, na eni strani zaradi tega, ker k temu problemu pristopajo različne stroke, ki jih zanimajo le posamezni vidiki poplav, hkrati pa imajo te klasifikacije različne namene in cilje. Razlike v klasifikacijah potrjujejo tudi to, da pri tako kompleksnem pojavu, kot so poplave, ni mogoče podati ene in univerzalne klasifikacije, verjetno pa to tudi ni smiselno. Popolno poenotenje klasifikacij pogosto privede do zastoja v preučevanju nekega pojava.
