Sporočilo za javnost
Vodni dnevi 2026: Odpornost
V Ljubljani, 18. marca 2026: V ljubljanskem Monsu so v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) danes potekali že 32. Vodni dnevi, osrednje letno srečanje strokovnjakov in odločevalcev, ki obravnavajo aktualne izzive s področja upravljanja voda. Razprave na Vodnih dnevih 2026 so celostno obravnavale vprašanje odpornosti na področju voda kot enega ključnih izzivov sodobne družbe. Odpornost ni razumljena zgolj kot tehnična sposobnost sistemov, temveč kot širši, sistemski koncept, ki vključuje upravljanje tveganj, varstvo naravnih virov, prostorsko načrtovanje, prehransko varnost, energetiko in financiranje. Dogodek je spremljalo več kot 130 udeležencev iz akademskih ustanov in inštitutov s področij izobraževanja, raziskovanja in znanstvenega razvoja, vladnih strokovnih služb in lokalnih skupnosti, komunalnih podjetij in njihove strokovne zbornice ZKGS, industrije ter predstavnikov finančnega sektorja in energetike. Strokovni posvet na temo vodne odpornosti je odprla dr. Marjetka Levstek, predsednica SDZV, uvodni nagovor pa je prispeval Jože Novak, minister za naravne vire in prostor. V sklepnem delu so udeleženci obeležili še letošnji svetovni dan voda, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. marca.
Slika 1: Predsednica SDZV dr. Marjetka Levstek je v Monsu odprla 32. Vodne dneve. (foto: Klemen Razinger)
Vodna odpornost je danes ključni strateški izziv Evrope, saj se celina segreva hitreje od svetovnega povprečja, kar prinaša ekstremne vremenske razmere, dolgotrajne suše, katastrofalne poplave in gozdne požare. Evropa ne more več jemati vode za samoumevno, zato je krepitev odpornosti v zvezi z vodo vprašanje varnosti, pripravljenosti na krize in dolgoročne stabilnosti za prebivalce, gospodarstvo in okolje.
Evropske vode so danes pod izjemnim pritiskom. Propadanje ekosistemov, prekomerna raba, onesnaževanje in podnebne spremembe potiskajo naš vodni krog na rob zmogljivosti. Leta 2021 je dobro ekološko stanje beležilo le 39,5 % površinskih voda EU, dobro kemijsko stanje pa le 26,8 %. Tudi kriza zaradi Covid-19 je pokazala, kako pomembno je spremljati patogene in zdravstvene parametre v odpadnih vodah za zdravje ljudi, živali, rastlin in okolja. Javna oskrba z vodo predstavlja 13 % porabe vode v EU, zato se mora EU ob podpori digitalnih orodij osredotočiti na boj proti vodnim izgubam. Sedanje nacionalne ravni izgub se gibljejo med 8 % in 57 %. Ker je voda omejen vir, jo je treba gospodarno izrabljati in spodbujati varčevanje z vodo ter njeno ponovno uporabo, da bi se izognili prekomernemu odvzemu in preprečili motnje v oskrbi. Tudi trajnostni prehranski sistemi so pomemben zaveznik odpornosti v zvezi z vodo. Kmetijstvo predstavlja 51 % skupne porabe vode v EU, zato bodo imele v prihodnje prednost kmetijske prakse in naložbe, ki povečujejo odgovorno rabo vode, krožnost in izboljšujejo zadrževanje vode, hkrati pa omejujejo onesnaževanje s hranili in pesticidi. K odpornosti v zvezi z vodo lahko pomembno vpliva tudi proizvodnja energije. V EU se 17 % celotne porabe vode uporablja kot surovina ali sredstvo za hlajenje, ponovno pa se uporabi le 2,4 % odpadne vode. Odpornost v zvezi z vodo bi bilo treba vključiti v vse industrijske sektorje – za namen postopnega povpraševanja po vodi, izboljšanja gospodarne porabe vode in ponovno uporabo vode v proizvodnih procesih.
Letošnji Vodni dnevi so zato v ospredje postavili potrebo po sistemskem pristopu k obvladovanju tveganj za varno, trajnostno in učinkovito upravljanje vodnih virov. To izpostavlja junija 2025 sprejeta Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo, ki jo je udeležencem predstavila Costanza Cernusco iz Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji.
Strategija sledi petim glavnim ciljem. Prvi se nanaša na krepitev vodne varnosti, kar vključuje zagotavljanje zadostne količine kakovostne pitne vode ter zmanjševanje tveganj zaradi suš in poplav, drugi pa na učinkovitejšo rabo vode v industriji, kmetijstvu in gospodinjstvih, pri čemer se spodbuja varčevanje z vodo ter ponovna uporaba prečiščene odpadne vode. Tretji se osredotoča na varstvo ekosistemov z obnovo rek, mokrišč in podzemnih voda ter izboljšanjem stanja voda v skladu z evropsko zakonodajo (npr. vodno direktivo). Četrti cilj poudarja boljšo pripravljenost na podnebne spremembe, kar vključuje prilagoditvene ukrepe za obvladovanje ekstremnih vremenskih pojavov ter razvoj infrastrukture, odporne na podnebne vplive. Peti cilj izpostavlja inovacije in digitalizacijo, vključno z uporabo pametnih merilnih sistemov ter spodbujanjem raziskav in tehnoloških rešitev za učinkovito upravljanje voda.
Strategija te izzive obravnava s konkretnimi ukrepi, ki bodo prinesli koristi za podjetja, gospodarstvo in planet. Določa načrt za obnovo in zaščito vodnega kroga, razvoj gospodarstva, ki pametno ravna z vodo, ter za zagotavljanje čiste in cenovno dostopne vode za vse. Za dosego teh ciljev predvideva več kot 50 konkretnih ukrepov na petih ključnih področjih izvajanja. Poskrbeti bo treba za izboljšano spremljanje količine in kakovosti vode ter zmanjševanje onesnaževanja s pesticidi, mikroplastiko in v industriji, saj ta pomenijo tveganje za naše ključne vire pitne vode, obenem pa si prizadevati za čiščenje močno onesnaženih območij (po načelu »onesnaževalec plača«). Omejevanje onesnaževanja vodnih ekosistemov s hranili bi moralo biti v središču obnove kakovosti vode. Načrt vsebuje tudi pomen financiranja trajnostnih vodnih projektov, čezmejnega sodelovanja med državami članicami in ozaveščanja javnosti o pomenu varovanja vode.
Načrt za krepitev odpornosti je skladen z vizijo EU do leta 2050, ki vključuje ne le varstvo in obnovo vodnih ekosistemov ter pravično ravnovesje med oskrbo z vodo in povpraševanjem po vodi, pač pa tudi uresničevanje človekove pravice do varne pitne vode in sanitarne ureditve, ne da bi bile pri tem ogrožene pravice prihodnjih generacij. V EU trenutno še vedno 1,5 % prebivalstva živi brez osnovnih sanitarij, približno 4 % pa nima ustreznega dostopa do varne pitne vode. Potrošniki imajo pri krepitvi odpornosti v zvezi z vodo ključno vlogo – z izbiro izdelkov in storitev, ki manj onesnažujejo in so gospodarnejši z vodo. Trajnostna uporaba zelenega in digitalnega prehoda mora temeljiti na prostorskem načrtovanju, ki pametno ravna z vodo, brez znatnih dodatnih javnih in zasebnih naložb v vseh fazah gospodarjenja z vodo pa bo napredek pri uresničevanju odpornosti v zvezi z vodo prepočasen ali brez pomembnega učinka.
Minister Jože Novak je v nagovoru izpostavil, da nas svetovni dan voda vsako leto znova opomni, da voda ni le naravni vir, temveč temelj našega razvoja, zdravja, varnosti in kakovosti življenja. Voda združuje, povezuje in terja odgovornost – od izvira do izliva. »Slovenija je vodnata država. Naš vodni krog, naše reke, podzemne vode in mokrišča so del naše identitete in naravne dediščine. Toda podnebne spremembe, daljša sušna obdobja, pogostejše poplave in naraščajoči pritiski na vodne vire nas postavljajo pred novo realnost: vodo moramo upravljati pametneje, bolj povezano in bolj odgovorno kot kadarkoli prej«, je dejal minister Novak.
Slika 2: Minister Jože Novak je uvodoma nagovoril udeležence strokovnega posveta. (foto: Klemen Razinger)
Letošnji Vodni dnevi so osredotočeni na Evropsko strategijo za odpornost v zvezi z vodo. Kot je izpostavil minister, prihodnost upravljanja z vodo ne temelji na nenehnem iskanju novih virov, temveč na boljši rabi tistih, ki jih že imamo. To pomeni, da moramo zmanjševati izgube v omrežjih, izboljšati recikliranje in ponovno uporabo vode, uvajati pametne tehnologije, spodbujati varčnejše ravnanje z vodo v vseh sektorjih družbe in obnavljati naravne lastnosti vodnih ekosistemov.
»Odpornost pomeni, da znamo predvideti suše, zmanjšati poplavna tveganja, da imamo zanesljive vodovodne sisteme, da varujemo podzemne vode in da znamo vodne ekosisteme obnavljati, ne le izkoriščati. Številne ukrepe za večjo vodno odpornost smo že sprejeli. Nujno je, da v vse razvojne politike jasno vključimo načelo učinkovite rabe vode. Potrebujemo natančno kartiranje vodnih tveganj, scenarije suš in poplav ter jasne prioritete za zaščito naših najbolj občutljivih vodnih teles. Moramo modernizirati infrastrukturo ter razvijati nove rešitve. V prihodnosti bomo vodne sisteme upravljali z mrežo podatkov, senzorjev, modelov in zgodnjih opozorilnih sistemov,« je poudaril minister. Ob tem je spomnil še, da voda ne pozna meja. Ker so naša porečja del širšega evropskega prostora, bodo sodelovanje s sosednjimi državami, izmenjava podatkov in skupno upravljanje tveganj vedno pomembnejši.
Strokovni forum
Ker je voda ključna za prehransko varnost, zdravje ljudi, energetiko in gospodarstvo, sta bili v ospredju prvih dveh razprav na strokovnem forumu krepitev odpornosti vodnih ekosistemov in vodne infrastrukture. V tretjem delu se je razprava osredotočala na ključne mehanizme za doseganje vodne odpornosti. Dogodek je povezoval Aljoša Petek, okoljski pravnik v PIC.
Slika 3: Razpravljavci so v prvem sklopu izpostavili nujnost obvladovanja tveganj. (foto: Klemen Razinger)
Razumevanje odpornosti in upravljanje tveganj
V prvem delu so razpravljavci poudarili, da je odpornost na področju voda sistemski koncept, ki presega tehnične rešitve. Odpornost pomeni obvladovanje tveganj – od prepoznavanja nevarnosti do izvajanja ukrepov, ki zmanjšujejo ranljivost sistemov in uporabnikov. Standardi, kot SIST EN 15975 za varnost preskrbe s pitno vodo, omogočajo primerljivo in celovito obvladovanje tveganj. Pomembno je medsektorsko sodelovanje, saj sistemi oskrbe z vodo povezujejo strokovnjake iz hidrogeologije, gradbeništva, energetike, kemije, biologije, informatike in drugih področij. Prostorsko načrtovanje in urbana infrastruktura morata biti prilagojena podnebnim spremembam, vključno z razvojem modro-zelene infrastrukture, povečanjem vpojne sposobnosti tal in zadrževanjem padavinske vode. Odpornost ni le protipoplavna zaščita – zahteva celovit pristop, ki vključuje prehransko varnost, ohranjanje kmetijskih zemljišč in trajnostni razvoj, pri čemer je vodna odpornost razumljena kot del širšega obvladovanja tveganj.
Slika 4: Razpravljavci so se v drugem sklopu osredotočili na konkretne ukrepe za povečanje odpornosti infrastrukture. (foto: Klemen Razinger)
Odpornost vodne infrastrukture
V drugi temi so se razpravljavci osredotočili na konkretne ukrepe za povečanje odpornosti infrastrukture: vodovodni sistemi morajo vključevati več neodvisnih virov, podvojene povezave, zanesljivo energijo in rezervne kapacitete. Integracija ocene tveganja in ocene odpornosti omogoča dolgoročno neprekinjeno oskrbo. Kanalizacijski sistemi se soočajo z večjimi hidravličnimi obremenitvami zaradi ekstremnih padavin. Povečanje odpornosti vključuje ločevanje kanalizacije za padavinsko in komunalno odpadno vodo, zadrževanje padavinske vode ter jasen sistem odgovornosti med upravljavci, občinami in investitorji. Lokalni primeri, kot projekt kanalizacije in vodovoda na Krvavcu (Občina Cerklje na Gorenjskem), prikazujejo praktične izzive in vrzeli pri financiranju, usklajevanju interesov in zaščiti vodnih virov, ki oskrbujejo več občin in okoli 50.000 ljudi.
Slika 5: Tretja razprava je izpostavila pomen financiranja okoljskih projektov, celostnega upravljanja vodnega kroga, razvoja in inovacij. (foto: Klemen Razinger)
Doseganje ciljev odpornosti: strategija, financiranje in inovacije
Tretja razprava je izpostavila pomen financiranja, institucionalnega sodelovanja, trajnostnega upravljanja vodnih virov ter konkretnih rešitev v prostoru. Krepitev vodne odpornosti ni le okoljski, temveč tudi razvojni in gospodarski izziv. Usmerjanje finančnih tokov v projekte, ki izboljšujejo upravljanje vodnega kroga, učinkovito rabo virov in prilagajanje na podnebne spremembe, predstavlja ključen vzvod za dolgoročno konkurenčnost in trajnostni razvoj družbe. Pomemben deležnik je komunalni sektor, ki z vsakodnevnimi praksami zagotavlja delovanje sistemov, ter Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, ki povezuje znanje in sodeluje pri oblikovanju politik. Razprava je izpostavila tudi pomen celostnega upravljanja vodnega kroga, zlasti podzemne vode, ki je ključni vir pitne vode. Spremembe v njenem delovanju so pogosto nevidne, a imajo dolgoročne posledice. Posebej se poudarja, da imajo lahko lokalni posegi v prostor večji vpliv kot globalne podnebne spremembe, zato je nujno odgovorno načrtovanje, ki ne prenaša bremen med različnimi območji. Ključno vprašanje postaja, kako načela trajnostnega upravljanja učinkovito prenesti v prakso. Pomemben del rešitev predstavljajo tudi naravi prijazni in inovativni pristopi v urbanem okolju, kot so zelene strehe. Te omogočajo zadrževanje padavinske vode na mestu nastanka, zmanjšujejo obremenitve kanalizacijskih sistemov ter prispevajo k večji odpornosti mest. Ob tem pa se odpirajo tudi tehnični izzivi, kot je prilagoditev obstoječih stavb, ter priložnosti v obliki spodbud in subvencij za uvajanje takšnih rešitev.
Zaključek
Odpornost na področju voda je dolgoročen, kompleksen in medsektorski proces, ki zahteva povezovanje različnih strok, usklajeno delovanje institucij ter premišljeno uporabo finančnih in prostorskih virov. Ključ do uspeha je v prehodu k preventivnemu, prilagodljivemu in trajnostnemu upravljanju, ki bo omogočilo varno oskrbo z vodo, zaščito okolja ter stabilen družbeni in gospodarski razvoj tudi v razmerah naraščajočih negotovosti.
Razpravljavci s svojih področij dela o odpornosti – povezava
Svetovni dan voda 2026
gostja: Irena Štaudohar, Delo – Sobotna priloga
Je reka živa?
Voda je popolna. Čudežna stvar. Čeprav ji v resnici ne moremo reči stvar, saj so v njej molekule, iz katerih je nastalo vse življenje na Zemlji. Težko jo je opisati. Če jo natočim v kozarec in opazujem, se mi zdi enostavna in hkrati skrivnostna, kot umetniško delo. Kot da bi jo ustvarilo neko bitje, ki obožuje japonsko estetiko in zna spreminjati najbolj natančne zakone narave. Voda nima barve, je brez vonja in okusa. Minimalizem, s katerim se ne more meriti nič na planetu.
Odlomek iz njenega predavanja – zgodbe o Bohinjskem jezeru, Prešernu, plavanju v divjih vodah in o morskih deklicah.
—————–
Fotografije Vodni dnevi 2026: Klemen Razinger
Ilustracije: Agate Lielpētere
Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), ustanovljeno leta 1991, je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki s svojim delovanjem ozaveščanja, izobraževanja in povezovanja deluje na področju zaščite slovenskih voda. Kot nevladna organizacija smo do aprila 2021 delovali v javnem interesu na področju ohranjanja narave na območju Republike Slovenije. Povezujemo se tudi s sorodnimi društvi in združenji doma in po svetu. Smo člani mednarodnih združenj European Water Association (EWA) in Deutsche Vereinigung für Wasserwirtschaft, Abwasser und Abfall e. V. (DWA). Prepoznani smo kot aktiven partner lokalnim skupnostim in državi. Naše poslanstvo je razvijanje zavesti o pomenu zaščite voda, naše glavne naloge pa so spremljanje, preučevanje in delovanje na področju zaščite in izkoriščanja voda, preskrbe s pitno vodo in ravnanja z uporabljenimi vodami in odpadki, pa tudi informiranje in izobraževanje strokovne, znanstvene in ostale javnosti, kar izvajamo skozi predavanja, strokovna srečanja, izvedbo delavnic in izdajo publikacij. V SDZV podpiramo redno izmenjavo izkušenj med strokovnjaki iz mednarodnih združenj, kar uresničujemo tudi z organizacijo ekskurzij in tečajev ter tako zagotavljamo podporo aktivnostim, ki predstavljajo aktualna stanja in dosežke s področja zaščite voda. Od leta 1995 naprej vsako leto organiziramo tudi odmeven strokovni dogodek VODNI DNEVI.
https://sdzv-drustvo.si/vodni-dnevi/
Več informacij: Miša Hrovat, SDZV- Odnosi z javnostmi (M: 041 619 616, E: misa@maga.si).
