Spomladi, ko se prebudi narava, se prebudimo tudi mi in postanemo bolj občutljivi na dogajanje okoli nas. V pomladnih mesecih nas nagovarja kar nekaj okoljevarstvenih dni. Svetovni dan voda nas je s temami o vodi osvežil 22. marca, danes, 22. aprila, nas na ranljivost našega planeta opominja dan Zemlje, nedavno smo se pridružili še uri za Zemljo, 22. maja se bomo spomnili biotske raznovrstnosti, 1. junija obeleževali dan reke Save, 5. junija pa svetovni dan okolja. Zagotovo bi se vmes našel še kakšen pomemben dan, a jih je toliko, da jim komaj sledimo. Ali dosegajo svoj namen?
Dan Zemlje, tako pravijo organizatorji, Earth Day Network, je dogodek, ki danes povezuje že več kot milijardo ljudi po vsem svetu. V lanskem letu se je pod sloganom drevesa za Zemljo pričela akcija z ambicioznim ciljem – do leta 2020 zasaditi eno drevo za vsakega prebivalca Zemlje, torej kar 7,8 milijard. Letošnji dan Zemlje pa govori o pismenosti o okolju in podnebnih spremembah. Pismenost in nepismenost torej nista zgolj literarna pojma. Nepismenost je tudi neinformiranost o določenih vsebinah. Zato bomo tokrat ob 22. aprilu, dnevu Zemlje, razmišljali o odgovornem ravnanju z vodo na našem modrem planetu, kjer kar 71 % površine pokrivajo oceani. Pojem odgovornega ravnanja z vodo je namreč težko povsem doumeti.
Z varčevanjem ne naredimo dovolj
Kadar z našimi obiskovalci, ki jih zanimajo raznolika vprašanja o vodi, spregovorimo o odgovornem ravnanju z vodo, je njihova prva asociacija le varčevanje z njo. Pa tudi druga in tretja, nikakor se ne morejo izviti iz primeža varčevanja in razmisliti širše. Navedeno velja za mlajše in odrasle, kar dokazuje, kako globoko smo z ozaveščevalnimi akcijami prodrli v našo globalno okoljevarstveno zavest. Kar je sicer pohvale vredno in dokazuje, da je možno vplivati na okoljevarstveno občutljivost, če smo le dovolj vztrajni. Ozaveščanje o varčevanju je bilo učinkovito tudi zato, ker je rezultat otipljiv, saj se oziroma naj bi se poznal na družinskem proračunu.
Odgovorno ravnanje z vodo pa ni zgolj varčevanje, je le njegov manjši del. Po podatkih Eurostata poraba pitne vode iz javnih vodovodov na prebivalca Slovenije na letni ravni ni izstopajoča, saj smo pod povprečjem prebivalcev v EU. Po zadnjih podatkih je poraba pitne vode na prebivalca v Grčiji 82,5 m3 na leto, v Španiji 70 m3, na Nizozemskem okrog 53 m3, letno porabo pod 40 m3 pa izkazujejo Poljska, Madžarska, Litva in Belgija. Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji 57,1 m3 porabljene vode na prebivalca, kar znaša pod 160 l/dan. Pri tem so upoštevane tudi druge rabe pitne vode, ne zgolj v gospodinjstvu, tako da je poraba pitne vode na prebivalca v gospodinjstvih še nižja, okrog 120 l/dan ali manj. Če upoštevamo, da je po mnenju zdravstvene stroke 100 l vode na osebo na dan količina, ki zadovolji potrebe udobja in dobrega počutja, pri varčevanju v gospodinjstvih danes, ko še ne recikliramo, le ni toliko prostora za učinkovite ukrepe, kot smo morda pričakovali. Z izjemo uporabe deževnice za zalivanje vrtov.
Odgovorno ravnanje z vodo, ko smo zdoma
Večina vprašanih meni, da lahko z vodo odgovorno ravnamo le doma, a temu ni tako. V aktivni dobi nas večina vsaj tretjino časa preživi izven doma, kjer delamo. Vsa naša dejanja med delom imajo prav tako pomemben vpliv na naše okolje in vode. Čeprav delate za tekočim trakom, je zelo verjetno, da je bila za proizvodnjo polizdelka ali produkta potrebna voda ali pa se bo vaš izdelek uporabljal z vodo. Če delate v administraciji in za uradniškim okencem, lahko vplivate na količino porabljenega papirja. Za vsak list papirja v proizvodnji potrebujemo 10 litrov vode. Če vodite oddelek ali podjetje, je vsaka vaša odločitev, povezana s človeškimi viri, stroški za storitve ali materialom povezana s porabo vode in vplivom na vodno okolje. Če je voda surovina v vašem proizvodnem procesu, še toliko bolj. Če ste odločevalec na nivoju lokalne ali državne administracije, bi morali pred sprejetjem vaše odločitve obvezno preveriti, kako bo to dolgoročno vplivalo na vode, saj je tovrstna analiza pogosto tudi del dokumentacije. Če ste vzgojitelj ali učitelj, pa imate celo neverjetno moč. Če bodo iz vaše sredine zrasli odgovorni in razmišljujoči mladi odločevalci, se nam za bodočnost vodnega okolja ni treba bati.
Skratka, v okoljih, kjer delamo, se naše odgovorno ali manj odgovorno ravnanje prej ali slej odraža tudi v količinskem in kakovostnem stanju voda, čeprav tega morda doslej niste vedeli.
Odgovorno ravnanje z vodo doma
Če imamo pri svojem delu takšen vpliv na vode, pričakujemo, da ga imamo tudi doma. Res je tako.
Odgovorno ravnanje z vodo v gospodinjstvih namreč pomeni, da razumno uporabljamo nevarne snovi, to je pralna in pomivalna sredstva ter čistila. Razumljivo je, da se jim ne bomo povsem odpovedali, njihovo rabo pa lahko omejimo, saj jih v splošnem uporabljamo preveč. Odgovorno ravnanje z vodo pomeni tudi razumno uporabo novodobnih sladil, kozmetike in sredstev za osebno nego, ki vsebujejo težko razgradljive snovi, česar ne slišim rada tudi sama. K težko razgradljivim snovem iz naših domov je treba prišteti tudi zdravila, predvsem antibiotike, ki jih seveda potrebujemo, a se zavedamo, tako uporabniki, kot tisti, ki nam jih predpisujejo, prodajajo in proizvajajo, da je njihova uporaba prepogosta. Odgovorno ravnanje z vodo od nas zahteva tudi premišljeno rabo rastlinskih hranil in rastlinskih zaščitnih sredstev na vrtovih in kmetijskih zemljiščih. Odgovorni bomo, če bomo uporabljali deževnico za zalivanje vrtov in pranje utrjenih površin, ter skrbeli, da bo kup odpadkov, ki nastaja zaradi nas, manjši. Predvsem pa bomo odgovorni do okolja in vode, če se bomo vedli kot razumni potrošniki in kupovali le stvari, ki jih potrebujemo, kajti za proizvodnjo vseh potrošniških dobrin potrebujemo vodo.
Danes v očiščeni odpadni vodi iz komunalnih čistilnih naprav najdemo nevarne snovi na koncentracijskem nivoju okrog mikrograma na liter, torej 0,000001 grama na liter, kar zveni malo. A če to pomnožimo s količino odpadne vode na dan v mestu s 300.000 prebivalci, ki dnevno proizvede 80.000 m3 očiščene odpadne vode, letno izpustimo v okolje 30 ton nevarne snovi. V metropolah to vrednost pomnožimo z deset ali več. Naš vpliv se torej pozna, ker nas je mnogo. In naš pozitiven vpliv na okolje se bo poznal le, če se nas bo mnogo odločilo, da bomo prispevali svoj del, ki ga lahko.
Za zaključek
To je bil torej majhen prispevek k pomladnim okoljskim dnem in ena od mnogih vej v razmišljanju, zakaj okoljske dni sploh potrebujemo. Skrb za zdravo življenjsko okolje, vključno z vodo, mora biti vgrajena v celotno delovanje družbe – od posameznika do državne administracije. Voda in njeno kakovostno ter količinsko stanje v prihodnosti so naša skupna odgovornost. K trajnostnem procesom v družbi pa lahko z odgovornim ravnanjem prispevamo tudi kot posamezniki in izgovor, da morajo najprej nekaj narediti ostali, ki imajo vpliv in moč, ne zdrži argumentov. Seveda morajo, a jih ne gre čakati.
dr. Brigita Jamnik, članica UO SDZV
