Scroll Top

22. marca 2016 smo aktivno obeležili svetovni dan voda

V Slovenskem društvu za zaščito voda smo letošnji 22. marec obeležili z več dogodki in prireditvami, na katerih smo opozarjali na nujno varovanje naših vodnih virov, na omejeno dostopnost pitne vode, ki je v svetu že postala strateška dobrina, ter opominjali na dejstva, ki nas danes zaradi našega neodgovornega ravnanja z okoljem in vodo najbolj ogrožajo. Posvetili smo se tudi malčkom iz vrtcev in šolarjem, ki so z nami spoznavali pomen čiste in lastnosti onesnažene vode.  

Svetovni dan voda je namreč priložnost, da v družbi spregovorimo o omejenosti in ogroženosti vodnih virov in o tem, kako smo celotna  družba in vsi posamezniki odgovorni za zmanjšanje onesnaževanja ob bolj odgovornemu ravnanju z naravo, saj voda prvenstveno oblikuje naš življenjski prostor in ekosisteme, v katerih živimo. Skrb za vodo in vodno bogastvo je za našo prihodnost nujna, z njo pa tudi kakovostno upravljanje in strateško ravnanje z vodnimi viri, s katerimi je v svetu povezanih kar 50 % vseh zaposlitev. 

Dejstvo je,  da tudi pitna voda kot osnovna dobrina nikakor ni samoumevna in da prav njena kakovost v največji meri vpliva na kakovost našega življenja. Da je treba ohraniti naše vire pitne vode in z vodo na vseh ravneh v prihodnje ravnati bolj odgovorno, v našem društvu že dalj časa javno opozarjamo. Veliko skrb posvečamo tudi urejanju vodotokov, ustrezni predelavi in čiščenju odpadnih voda, odgovorni gradnji zadrževalnikov ter uporabi namakalnih sistemov. V prihodnje bomo morali iskati rešitve ter odpravljati lastne napake, ki smo jih z neodgovornim ravnanjem povzročili okolju in se strateško lotevati pravilnega ravnanja in upravljanja z vodami. Poskrbeti bomo morali tudi za več izobraževanja, da premostimo obstoječo brezbrižnost ali nizko stopnjo ozaveščenosti, ki bo hote ali nehote krojila usodo in pomembno vplivala tudi na življenje naših zanamcev.  

Voda je življenje. Zaščitimo jo! 

Dr. Marjeta Levstek, predsednica 

 

Voda. Naša skupna odgovornost.

Voda je naše življenje in naša spremljevalka, je tista tekočina, ki oblikuje največji prostor na našem planetu, a se do nje kot družba nenehno obnašamo mačehovsko. Človek je v odnosu do vode strahotno egoističen in antropocentričen. Kot da jo je na pretek in je nikoli ne bo zmanjkalo. Vodne vire, zrak in okolje onesnažuje industrija, pa tudi mi, posamezniki, vsi pa bi morali biti do vode predvsem bolj spoštljivi. Vodo smo že prepoznali kot dobrino, zato ima ceno, s tem pa je podvržena kapitalu in bo zato za človeštvo v prihodnje tudi kritična. 

Danes človeštvo živi le od približno 7 tisočink vode, ki jo premore naš planet, zato moramo biti na to še posebej pozorni. Pomembno je tudi čiščenje odpadne in onesnažene vode, saj voda v naravi nima neskončnih kapacitet. Primerno ravnanje z vodo pogojuje tudi razumevanje, da so naravna vodna okolja tudi življenjska okolja organizmov, ki to vodo tudi čistijo. Če ti pogoji niso zagotovljeni, so tudi vode spremenjene do te mere, da v sebi združujejo vsebnosti toksinov in drugih sedimentov. Voda je namreč sprejemnik številnih snovi, ki jih vanjo spuščamo na različne načine. Te najdejo pot do podtalnice, ki je v 95 % vir naše pitne vode. Tako ‘obogatena’ voda v sebi nosi vrsto nevarnosti, ki ogrožajo naše zdravje. To pomeni, da vse, kar počnemo na zemlji, se potem pozna – na domači pipi. 

In kaj nas danes pravzaprav najbolj ogroža? Pri nas več kot polovica neprečiščenih vod prihaja v podtalnico s starih, novih ali neurejenih deponij. Država, v kateri ljudje organizirajo razne čistilne akcije v okolju, v katerem živijo, žal teh anomalij in neodgovornega ravnanja niti ne sankcionira. Deponije so namreč vir tega onesnaževanja, ki ga površinsko čiščenje ne bo zajezilo. Najdemo jih povsod, tudi v naši prestolnici. 

Svoje sta doprinesli tudi nerazumna urbanizacija, regulacija naših rek in kanaliziranje rečnih strug. Med hidroenergetskimi objekti so  najbolj zaskrbljujoče prav male hidrocentrale, ki so za razliko od starih mlinščic pogosto grajene stihijsko in nepregledno. Zaradi njih je le še manj kot 50 % naših vodotokov v dobrem stanju, saj s pregradami povzročajo vrsto neželenih posledic, med njimi tudi kopičenje starih fenolnih sedimentov, ki so še posebej nevarni, ter hkrati uničujejo življenjski prostor ribam, rakom in drugim organizmom, ki pri nas že počasi izumirajo. V severovzhodni Sloveniji se je zaradi mikrocistinov povečala obolevnost za rakom, kar gre pripisati prav neustreznemu ravnanju z vodami, svojevrsten primer pa je tudi Blejsko jezero, v katerem je ekosistem v letu 2010 napadla invazivna zebrasta školjka. Marsikdo tudi ne ve, da so na pobočjih naših slovenskih smučišč na Gorenjskem in Štajerskem vsebnosti številnih nitratov in umetnih gnojil, ki jih vsebuje umetni sneg, s katerimi žičničarji kljubujejo višjim zunanjim temperaturam. V Sloveniji imamo težave tudi z živim srebrom, snovjo, ki je še vedno prisotna tudi v naši prelepi reki Soči. In takih primerov je še več.     

Pomembno onesnaženje predstavlja tudi nenehno polivanje gnojevke po poljih z vsebnostjo številnih snovi, ki se potem znajdejo v podtalnici, svoje pa prispeva tudi pretirana uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Prav tako težavo predstavljajo snovi, ki prihajajo iz neustrezno zgrajenih ali neustrezno vzdrževanih greznic. Tudi odpadne vode, ki so čiščene in obdelane na večjih čistilnih napravah, določenih organskih snovi ne očistijo, saj mikroorganizmi teh snovi ne prepoznajo kot hrano in jih zato ne obdelajo. Vse te snovi pronicajo do pitne vode, ki jo pijemo, na naše zdravje pa imajo velik vpliv na dolgi rok. 

Pravno je Slovenija s svojo zakonodajo na tem področju med najbolj urejenimi državami, hkrati pa to zakonodajo v praksi izjemno slabo uresničuje. Vodo bi zato morali spraviti ljudje v svojo zavest, ne pa pravico do vode zapisovati v dokumente, saj jih potem nadvse radi kršimo. Privatizacija vode je že postala realnost, saj že več kot polovico vodnih virov z nakupom slovenskih podjetij obvladuje tuji kapital.

Svetovni dan voda je torej dan, da na naštete napake opozorimo javnost in poudarimo, kako nujno je ozaveščanje javnosti o spoštljivem odnosu do vode. V Sloveniji se moramo tudi orientirati na odgovorno ravnanje z odpadnimi vodami. Za ustrezen razvoj pa ni dovolj le družbena, pač pa tudi osebna odgovornost vsakega posameznika. Za podporo in v zaščito naših vodnih virov je nujno tudi boljše sodelovanje naših strokovnjakov, ki jih imamo pri nas res lepo število. Zaščita vode in vodnih virov je torej potrebna, sedanje generacije pa bodo morale za izboljšanje ravnanja z vodami korenito spremeniti tudi svoje obnašanje. 

Prof. Mihael Jožef Toman, podpredsednik

Naslovna fotografija: Photo by Levi XU on Unsplash

Sorodni prispevki