Scroll Top

Vsako drevo šteje

Vse obsežnejši gozdni požari, ki v trenutku uničijo tudi več sto let stara drevesa ter z gozdovi vred celoten rastlinski in živalski svet, me navdajajo z grozo. Kot da bi mi pogorel lasten dom, v katerem se počutim varno, dom, ki bo zavetje in možnost preživetja najverjetneje nudil tudi mojim otrokom. Vendar niso le požari tisti, ki ogrožajo naše gozdove. Njihov največji sovražnik je v zadnjih nekaj desetletjih postal človek, ki v želji po čim večjem kratkoročnem dobičku in povsem brez slabe vesti izsekava vse večje površine gozdov.

Ko se sprehajam po gozdnih poteh, že težko naletim na neokrnjen gozd, v katerega človek še ni grobo posegel. Spomini, ko sem skupaj z očetom in skozi njegove oči spoznavala vrednost gozda, so še vedno zelo sveži. Človek ga je koristil za pridobivanje lesa za ogrevanje ali gradnjo ter razumel pomen pravilnega vzdrževanja ravnovesja v gozdu. Dreves se je posekalo toliko, kot je bilo nujno potrebno, in to na način, ki je bil čim manj škodljiv za podrast in ostala drevesa. Iz gozda se je običajno odstranilo vse ostanke, ki so ostali po sečnji. Danes je povsem drugače. Razdejanja, ki ostanejo po načrtni sečnji gozdov, spominjajo na množična morišča. Odžagani vrhovi, veje, deli zavrženih dreves ter uničena in razrita podrast so kot trupla in deli človeških teles, ki so ostala po bitki, v kateri se niso mogla braniti. Škoda, ki jo s takim ravnanjem povzroča človek, je nepopravljiva. Kot da smo z odkritjem vseh dobrin, ki nam lajšajo življenje, pozabili na stare modrosti in spregledali, da smo le neznaten del narave in da moramo z naravo delati spoštljivo in gospodarno. Odvzeti smemo le toliko, kot je nujno potrebno, in na način, da naredimo čim manj škode.

gozdna pot
Foto: arhiv SDZV

Zakaj so za vse nas drevesa in zdravi stari gozdovi tako pomembni?

Gozdovi so izjemno pomemben člen pri vzpostavljanju ravnotežja zraka, vode in zemlje. So predelovalci in skladiščniki ogljikovega dioksida, zadrževalniki vode, proizvajalci kisika in ohranjevalci zemlje. Na našem planetu so zagotovo eden najpomembnejših blažilcev podnebnih sprememb. Na spletnih straneh evropskega parlamenta je navedeno, da v EU gozdovi adsorbirajo kar 8,9 % ogljikovega dioksida[1]. Narodi, ki tega niso spoštovali, so propadli. Živi dokaz so goli Velikonočni otoki z velikimi lesenimi skulpturami, ki kot tihi opomin opozarjajo na človeško neumnost prekomernega izkoriščanja gozdov.

 

grafika

drevesa poraščena z mahom
Drevesa rastejo desetletja, v težkih vremenskih ali drugih pogojih pa so ti časi še daljši. Zato s spoštovanjem postojte pod starimi drevesi in poslušajte, kaj vam sporočajo. Občudujte njihove krošnje, razkošno prepreden koreninski sistem in podrast, ter celotno gozdno okolje, kjer živijo v simbiozi številne rastlinske in živalske vrste, ki mu zagotavljajo bogato in zdravo biotsko raznovrstnost. Zadnje znanstvene raziskave govorijo o tem, da drevesa med seboj komunicirajo, da imajo tako imenovano koreninsko spletišče, preko katerega si izmenjujejo hrano in tudi pomembne informacije o boleznih ali škodljivcih[2]. Le s takšno sinergijo lahko gozd preživi in se ohrani. Če takšno komunikacijo uničimo načrtno (divja sečnja) ali nenačrtno (požar), prekinemo tudi možnost ohranjanja gozdov.

 

 

 

Drevesa kot zadrževalniki vode

Gozdovi imajo izjemno pomembno vlogo pri kroženju in zadrževanju vode. Odraslo drevo lahko v sebi zadržuje preko 100 L vode, ki jo dnevno odda v ozračje[3]. Drevesa so praktično  nevidna skladišča, polna vode, ki kroži glede na razmere in ustvarja pravilno ravnotežje. Brez gozdov bo naš planet propadel še hitreje. Ostali bomo brez rodovitne zemlje, ker jo bodo vse večje ekstremne razmere najprej izsušile, vodne ujme pa zatem povsem izprale. Nato bomo ostali še brez potokov in rek, saj ne bo več zadrževalnikov vode v drevesnih krošnjah in koreninskih sistemih in bo voda le pronicala v podzemlje. Ozračje se bo brez dreves še bolj ogrelo, v njem bo vse manj kisika in vse več ogljikovega dioksida. Danes države plačujemo za emisijske kupone CO₂, namesto da bi stimulirali podeljevanje »bonusov« za proizvodnjo O₂ in nas tako spodbujali k ohranitvi gozdov. Tako bi države, kot je Brazilija, ki zaradi želje po gospodarski rasti nezadržno izsekuje Amazonski pragozd, tega prepoznala kot proizvajalca kisika in ne kot oviro za pridobivanje obdelovalne zemlje. Gozdove tako ne bi videli le kot vire lesne biomase in zemljo za možno pozidavo ali pridobivanje kmetijskih površin, temveč bi tako imeli močan adut, da so drevesa dolgoročna naložba v prihodnost države.

grafika dežni oblak
Ilustracija: Irena Režek, VanGag,

Vsako drevo šteje, zato dobro premislite, ali ga je res treba posekati in kaj lahko naredite, da bodo naši gozdovi ostali zdravi. Verjamem, da si nihče ne želi svojim vnukom kazati dreves le v posebnih zaščitenih gozdovih, kot kažemo živali v živalskih vrtovih. Gozdovi in drevesa so za vse nas dragoceni, zato morajo na Zemlji ostati kot nekaj samoumevnega in vrednega ohranitve.

Dr. Marjetka Levstek

 

[1] Skrivno življenje dreves, Peter Wohlleben, 2016

[2] prof. dr. Alenka Gaberščik, Pomen rastlin za kroženje vode na kopnem, Vodni dnevi 2017

[3] https://www.europarl.europa.eu/news/sl/headlines/society/20170711STO79506/podnebne-spremembe-zdravi-gozdovi-za-zmanjsanje-izpustov-co2, 23.8.2021

Sorodni prispevki