Pri naših razmišljanjih o značilnostih suše se za trenutek preselimo na drugi pol ekstremov v vodnem krogu, k poplavam. Primerjava suše s poplavami je pri uvajanju nekaterih temeljnih pojmov zelo priročna, čeprav gre za dva povsem različna pojava. Ko voda v strugi preplavi bregove in se prične razlivati po obrežnem pasu ter tudi v širši prostor okoli vodotoka, to zlahka zaznamo, do centimetra natančno lahko določimo, kdaj je višina vode dosegla kritično mejo, prav tako lahko do sekunde natančno določimo, kdaj je do tega prišlo. To je začetek poplave. Ko se voda razliva po okolici, lahko prav tako določimo, kakšna je maksimalna nadmorska višina ali kota poplave, in če smo zelo natančno določili začetek poplave, lahko določimo tudi njen konec.
Tudi pri suši bi si želeli, da bi lahko določili njene parametre, podobne tistim pri poplavah. Opredelitev teh parametrov pa ni tako »enostavna«. Suša ima svoj začetek in ima svoj konec, obdobje med tema dvema mejnikoma pa opredelimo kot trajanje suše. Če pri poplavi natančno vemo, kdaj se začne in kdaj se konča, tega pri suši v realnem času ni mogoče določiti. Začetek in konec suše lahko določimo le s povratno analizo, zanesljivo pa šele daljši čas po tem, ko se je že končala. Za nameček je določitev trajanja suše še zelo tesno povezana s tem, kako jo definiramo, katero sušo opazujemo in s čem jo merimo. Indeksi suše se med seboj razlikujejo, če se je na podlagi izračuna enega od indeksov suša začela ob nekem času, bo na primer drugi indeks lahko pokazal, da se je suša začela mnogo prej. Opredelitev začetka in konca suše je tako odvisna od metod, s katerimi jo opazujemo. Podobno je tudi pri opredelitvi ostalih parametrov suše.
Poplave površinskih vod so relativno kratkotrajni dogodki. Poplava traja le nekaj dni, dolgotrajne poplave so prej izjema kot pravilo. Zaradi tega se z analizo trajanja poplav skorajda ne ukvarjamo, mnogo pomembnejša je škoda, ki pri tem nastane. Pri sušah pa je razumevanje trajanja in dolžine suše mnogo pomembnejše. Poznamo različno dolge suše, te pa imajo glede na svojo dolžino zelo raznolike učinke in posledice. V znanosti so se uveljavili koncepti, ki opredeljujejo kratke, srednje in dolgotrajne suše. To dolžino običajno opredelimo s številom mesecev, ko smo imeli opravka s sušo. Kratkotrajne suše trajajo 1, 2 ali 3 mesece. Srednje dolge suše so opredeljene s 6 in 12 meseci ter dolgotrajne suše s trajanjem 24 in 48 mesecev, to je dvema ali štirimi leti.
S trajanjem suše pa je zelo povezan tudi razvoj suše, ki pa ga je zelo težko kvantificirati. Suša se vedno razvija postopno, nikoli ne nastopi v trenutku. Zaradi tega se v znanosti o suši pogosto uporablja nekoliko figurativna primera, da je suša »plazeči pojav« (ang. creeping phenomenon). Suša potuje skozi vodni krog, iz enega dela v drugega in pri tem postopoma »širi svoje lovke«.
Intenziteta suše je parameter, ki pove, kako zelo sušno je bilo neko obdobje. Intenziteta je lahko opredeljena glede na trenutno obdobje znotraj trajanja suše, ali pa glede na celotno obdobje trajanja suše. Če želimo intenziteto suše opredeliti kvantitativno, moramo ponovno izbrati ustrezni indeks suše, s pomočjo katerega bomo to opredelili. Z intenziteto suše je zelo tesno povezan pojem primanjkljaja ali deficita vode. Tako kot pri vodni bilanci moramo tudi pri določanju primanjkljaja najprej opredeliti območje in časovni interval, kjer ga določamo, v naslednjem koraku pa se moramo še odločiti, v katerem delu vodnega kroga ga določamo (tla, vodotok, vodonosnik, …), ter ali nas zanimajo celotni ali komulativni primanjkljaji ali pa njihova časovna in prostorska odvisnost – ali pa kar oboje.
Čeprav se v vsakdanjem življenju pogosto pritožujemo, kako imamo vsako drugo leto, ali pa včasih kar večkrat na leto opraviti s stoletnimi poplavami, na podoben način opredeljujemo suše. Pogostost naravnega pojava velikokrat opredeljujemo s povratno dobo, ki opredeli, kako pogosto se znotraj časovnega intervala dogodi pojav z določeno intenziteto. Iz enakega razloga lahko pogostost ali povratno dobo opredelimo tudi pri sušah. Govorimo o povratni dobi suše. Tudi v tem primeru, kot pri ostalih parametrih, je opredelitev pogostosti suše tesno povezana z izbranim indeksom sušnosti, ki ga uporabimo kot kriterij za določitev suše.
Ob razglabljanjih o parametrih suše se nam samo po sebi zastavi vprašanje, kakšno sušo doživljamo trenutno, poleti leta 2022. Kdaj se je začela, kakšna je njena intenziteta in kakšna je v primerjavi s sušami, ki so se dogajale v preteklosti? In čeprav imamo danes na razpolago številne znanstvene metode in bolj ali manj sofisticirane meritve, na to vprašanje v tem trenutku ni mogoče zadovoljivo odgovoriti. Vse to bomo lahko opredelili šele s povratno analizo, ko bodo sušni meseci za nami, in ko se bodo ponovno vzpostavili normalni hidrološki pogoji v vseh komponentah vodnega kroga. Nedvomno pa je, da imamo opraviti z zelo intenzivno in dolgotrajnejšo sušo, ki gotovo sodi med eno večjih suš v zadnjih 150 letih.
prof. dr. Mihael Brenčič
Slika: Presušena kraška gmajna (foto: Mihael Brenčič)
Preberite tudi ostale povezane prispevke avtorja z naslovi: