41. Goljevščkov spominski dan na FGG v znamenju prilagajanja podnebnim spremembam

Člani sporočajo 9. junija 2025

Na letošnjem, že 41. Goljevščkovem spominskem dnevu, ki je 10. aprila potekal na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG), so se udeleženci posvetili aktualnim izzivom, ki jih podnebne spremembe prinašajo na področje upravljanja voda. Dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 90 strokovnjakov, FGG tradicionalno organizira v sodelovanju s Hidroinštitutom in je namenjen predstavitvi najnovejših dosežkov raziskovalnega in strokovnega dela preteklega leta. Dogodek je vsebinsko zaokrožilo več tematskih sklopov predavanj – Metodologije in inovativne rešitve, Meritve in modeliranje procesov ter Urbani vodni krog, sledila pa je še okrogla miza, kjer so gostje razpravljali o pripravljenosti družbe na izzive, povezane z vplivi podnebnih sprememb. Kot je bilo poudarjeno, bo v prihodnje ključno osredotočiti se na prilagajanje vodne infrastrukture ter na razvoj novih pristopov k upravljanju voda, poskrbeti pa bo treba tudi za izobraževanje nove generacije inženirjev, ki bodo kos kompleksnim okoljskim izzivom.

Slika 1: 41. Goljevščkov spominski dan je potekal v prostorih UL FGG v Ljubljani.. (foto: arhiv FGG)

Raziskovalni napredek in investicije v infrastrukturo

Udeležence je uvodoma toplo pozdravila izr. prof. dr. Nataša Atanasova, ki je najprej izpostavila pomembnejše dosežke Oddelka za okoljsko gradbeništvo (OOG) na FGG v zadnjem letu. V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) zaključujejo projekte za posodobitev študijskih programov in opreme, skladno z načeli digitalizacije in zelenega prehoda. Na OOG so posodobili laboratorij za mehaniko tekočin in začeli vzpostavljati digitalni dvojček stavbe z namestitvijo senzorjev za zbiranje podatkov o porabi energije, kakovosti bivanja v stavbi in okoljskih razmerah. Prav tako posodabljajo kemijski laboratorij in načrtujejo gradnjo pilotnih sistemov, kot sta deževna vrtova z dotokom s strehe in s parkirišča, ki bosta služila spremljanju učinkovitosti čiščenja padavinske vode.
Gradnja poligona deževnih vrtov se je začela v maju 2025.

Slika 2: Udeležence sta uvodoma pozdravili dr. Tanja Prešeren, direktorica Hidroinštituta (na levi) in izr. prof. dr. Nataša Atanasova, predstojnica Oddelka za okoljsko gradbeništvo na FGG. (foto: arhiv FGG)

Direktorica Hidroinštituta dr. Tanja Prešeren je opozorila na kadrovske izzive v hidrotehnični stroki in predstavila prizadevanja za ohranitev in razvoj kompetenc, vključno z nadaljevanjem postavitve fizičnih hidravličnih modelov in uporabo hibridnih pristopov. Hidroinštitut, ki letos obeležuje 88. let delovanja, je prejel sredstva za investicijsko vzdrževanje, kar jim bo omogočilo prenovo stavbe iz leta 1948, ob izboljšanju delovnih pogojev pa tudi nemoteno nadaljevanje raziskovalnega dela.

Tematski sklopi strokovnih predavanj

Metodologije in inovativne rešitve

Matej Sečnik s Fakultete za strojništvo je predstavil HEU projekt H-HOPE, v okviru katerega razvijajo sisteme za izrabo skrite vodne energije, izr. prof. dr. Simon Rusjan (FGG) pa razvoj metodologije za oceno razvitosti erozijskih procesov in kartiranje erozijske nevarnosti na območjih celinskih voda in morja. Zadnje predavanje je v tem delu prispevala dr. Tanja Prešeren (Hidroinštitut), ki je prikazala metodologijo izkazovanja prispevka projekta k zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Meritve in modeliranje procesov

Marko Blagojevič je predstavil raziskavo, ki preučuje zmožnost modeliranja hidravličnih razmer na sotočju dveh deročih tokov z uporabo računalniške dinamike tekočin (RDT). Analizo odstopanj pretokov v verigi HE na Soči je predstavil mag. Primož Rodič, o vplivih izpustov hladilne vode iz krške nuklearke in toplotnih procesih v akumulaciji HE Brežice pa je prispevek pripravil zaslužni profesor na FGG dr. Rudi Rajar.

Urbani vodni krog

Mark Bryan Alivio je najprej predstavil študijo o učinkovitosti različnih drevesnih vrst pri odvodnji padavinske vode, zatem pa je vlogo zelenih sten v urbanih okoljih – zlasti z vidika uporabe sive vode – pojasnila izr. prof. dr. Nataša Atanasova. Uvedbo mikrodokazil je kot del vseživljenjskega izobraževanja v kontekstu modro-zelene infrastrukture podrobno osvetlil asist. dr. Matej Radinja.

Nagrajeni zaključni deli

Goljevščkovi nagradi za najboljši zaključni deli za leto 2024 sta prejeli Laura Rant za delo na modeliranju evtrofikacije Blejskega jezera, in Agata Pivk za analizo erozijske nevarnosti poplavnih površin z uporabo 2D hidravličnega modela premeščanja sedimentov.

Okrogla miza: Prilagajanje upravljanja voda na podnebne spremembe

Zaključek dogodka je zaznamovala okrogla miza Izzivi pri prilagajanju upravljanja z vodami na podnebne spremembe, kjer so razpravljavci poudarili pomen prilagodljivosti vodne infrastrukture, vključevanja interdisciplinarnih pristopov ter potrebe po vzgoji in izobraževanju nove generacije strokovnjakov s področja upravljanja voda. Na njej so sodelovali dr. Sašo Petan (ARSO), mag. Luka Štravs (MNVP), izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski (UL FGG) in dr. Matej Uršič (Hidrolab), povezoval pa jo je izr. prof. dr. Simon Rusjan (UL FGG).

Spomin na prof. Milovana Goljevščka

Goljevščkov spominski dan nosi ime po prof. dr. Milovanu Goljevščku (1901–1981), pionirju hidrotehnike v Sloveniji. Diplomiral je leta 1927, od leta 1931 pa deloval na ljubljanski tehniški fakulteti kot asistent, predavatelj, docent in kasneje redni profesor. Bil je ključni pobudnik ustanovitve Vodogradbenega laboratorija – predhodnika današnjega Hidroinštituta – kjer so pod njegovim vodstvom razvili vrhunske laboratorijske zmogljivosti za hidravlične preiskave. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med njimi Prešernovo nagrado, Red dela I. in II. stopnje ter Red republike s srebrnim vencem.