Izrazi na področju voda

Izraz

Nepravilni izraz

Opomba

A

abiotična razgradnja

Razgradnja snovi s kemijskimi ali fizikalnimi procesi, npr.: s hidrolizo, fotolizo, z redukcijo ali oksidacijo.

absorpcija

absorbcija

Prodiranje snovi v maso trdne snovi ali tekočine.

adsorpcija

adsorbcija

Sposobnost določene trdne snovi, imenovane adsorbent, da na svoji mejni površini veže (adsorbira) molekule plina ali raztopljene snovi iz raztopine. Tvorita se molekularni ali atomski film, imenovan adsorbat. Npr.: adsorpcija na aktivno oglje.

aerobna razgradnja

aerobna digestija

Mikrobna razgradnja suspendiranih in raztopljenih organskih snovi v prisotnosti raztopljenega kisika.

aerobne razmere

aerobni pogoji

Opis razmer v okolju, kjer je prisoten raztopljeni kisik.

aktivno blato

aktivni mulj, aktivirano blato, poživljeno blato, biologija, glen, živo blato, biološki mulj, mulj …

Biološka masa (kosmi), ki nastaja med čiščenjem odpadne vode z rastjo mikroorganizmov v aerobnih ali anoksičnih razmerah. Sestavljena je iz bakterij, gliv, praživali, mnogoceličarjev ter mineraliziranih organskih in anorganskih snovi.

alkaliniteta

alkalnost, alkaliteta

Alkaliniteta v odpadni vodi je rezultat prisotnosti hidroksidov
[OH−], karbonatov [CO32−] in hidrogenkarbonatov
[HCO−] ter kationov, kot so kalcijev, magnezijev, natrijev, kalijev oziroma amonijev ion. Ni povezana samo z alkalnostjo, ki jo povzročajo hidroksilni ioni [OH−].

ambient

okolje

Prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje. Se splošno nanaša na prevladujoče dinamične razmere na dani površini zemlje (krajini) oziroma v okolju.

amonifikacija

amonificiranje

Bakterijska pretvorba dušikovih spojin v amonijeve ione.

amonijak

amonjak, amoniak, amonij

Plin NH3, ki je prisoten v vodi predvsem pri višjih vrednostih pH.

amonijev dušik; NH4-N

amonični, amonijakalni, amoniakalni, amonijski dušik

Podobno izražamo tudi ostale amonijeve soli (amonijev nitrat, amonijev sulfid, amonijeve soli …).

amonijev ion (tudi amonij); NH4+

amonični, amonijakalni, amoniakalni, amonijski …

(SSKJ) amonijev: nanašajoč se na amonij.

anaerobna razgradnja

anaerobna degradacija

Mikrobna razgradnja v anaerobnih razmerah.

anaerobne bakterije

anoksičen bakterije

Bakterije, ki rastejo samo v odsotnosti prostega ali raztopljenega kisika.

anaerobne razmere

anaerobni pogoji

Razmere, kjer ni raztopljenega kisika, nitrata ali nitrita.

anaerobni organizmi; anaerobi

anoksični organizmi

Organizmi, ki preživijo ali se razmnožujejo le v odsotnosti raztopljenega ali plinastega kisika.

anaerobno čiščenje odpadne vode

Čiščenje odpadne vode s pomočjo mikroorganizmov pri anaerobnih razmerah.

anoksične razmere

anaerobni pogoji

Razmere, kjer ni raztopljenega kisika, prisoten pa je nitritni ali nitratni ion.

avtotrofni organizmi

Organizmi, ki vsebujejo klorofil, vključno z nitrifikacijskimi bakterijami, ki sintetizirajo organsko snov v prisotnosti svetlobe in ogljikovega dioksida.

B

biocenoza

Življenjska združba oziroma živi del ekosistema.

biofilm

biološki film, film

Plast mikroorganizmov, ki se tvori na površini nosilnega materiala.

biofilter; biološki filter

Reaktor z nosilcem pritrjene biomase, kjer potekata hkrati filtracija in biorazgradnja.

biokemijska potreba po kisiku; BPK

biološka potreba po kisiku, biološka poraba kisika, BOD, BSB

Masna koncentracija raztopljenega kisika, ki se pri določenih pogojih in v določenem času (npr. v t dneh pri 20 °C) porabi (z inhibicijo nitrifikacije ali brez nje) za biokemijsko oksidacijo organskih in/ali anorganskih snovi v onesnaženi vodi.

biološki kontaktor

biodisk (zaščiteno ime)

Reaktor s pritrjeno biomaso, katerega nosilni material z mikroorganizmi je občasno, ali stalno potopljen v odpadno vodo, včasih kombiniran s prezračevanjem. Biomasa je pritrjena na nosilec (običajno v obliki plošč), ki potuje skozi odpadno vodo, Del nosilca je potopljen, del pa na zraku.

biomasa

Masa živih organizmov v ekosistemu, tudi biomasa aktivnega blata v čistilni napravi.

bioplin

biološki plin

Mešanica plinov, ki nastanejo pri anaerobni razgradnji, prevladujeta metan (CH4) in ogljikov dioksid (CO2).

biorazgradnja

biokemijska razgradnja

Molekularna razgradnja snovi v odpadni vodi ali aktivnem blatu zaradi aktivnosti živih organizmov.

bioremediacija

Bioremediacija je uporaba mikroorganizmov ali rastlin (fitoremediacija) pri odstranjevanju onesnaževal iz vode, tal ali zraka. Primer bioremediacije so rastlinske čistilne naprave.

biotop

Življenjski prostor organizmov z značilnimi neživimi dejavniki.

bistrilnik; naknadni usedalnik; sekundarni usedalnik

Usedalnik za ločevanje aktivnega blata ali blata iz reaktorja s pritrjeno biomaso na iztoku, iz prezračevalnika ali biološkega filtra.

blatenica

blatnenica

Tekočina, izločena iz blata.

breme

obremenitev

Produkt koncentracije snovi, prisotne v vodi (npr. KPK) in pretoka vode, v določenem času (npr. m3/dan). Enota je kg/dan.

breme BPK5

obremenitev BPK5

Množina BPK5 v časovni enoti, npr. 150 kg BPK5 na dan.

C

celinska voda

sladka voda

Voda na celinah, površinska in podtalna voda z majhno koncentracijo soli, predvsem kloridov, lahko pa z veliko koncentracijo sulfatov, boratov npr. v slanih jezerih.

celoti dušik

celokupni, skupni, totalni dušik

Vsota masnih koncentracij dušika po Kjeldahlu, nitritnega in nitratnega dušika.

celotni organski ogljik, TOC

totalni (skupni) organski ogljik

TOC je mednarodna kratica, ki izhaja iz angleščine (Total Organic Carbon)

centrifugat

centrat

Tekočina po centrifugiranju. Centrat je napačno prevedeni izraz iz angleščine (centrate).

cvetenje alg

Hitro razmnoževanje in rast alg in cianobakterij, navadno v hranilno bogatih stoječih vodah.

Č

čas usedanja

Čas, ki je potreben za odstranjevanje suspendiranih ali koloidnih snovi z gravitacijo, združevanjem ali obarjanjem.

čistilna naprava

Čistilna naprava je naprava, v kateri odstranjujemo onesnaževala s fizikalnimi, kemijskimi ali biološkimi postopki.

čiščenje (odpadne vode)

purifikacija

Postopek, pri katerem se odstranjujejo onesnaževala, prisotna v odpadni vodi.

črna voda

Odpadna voda in iztrebki iz splakovalnih stranišč. Odpadne vode iz kopeli, prh, umivalnikov in pomivalnih korit niso črna voda.

D

dekantat, supernatant

centrat

Tekočina v usedalniku nad usedlinami.

denitrifikacija

Bakterijska pretvorba (redukcija) nitratov ali nitritov v plinasti elementarni dušik v anoksičnih razmerah.

dušik po Kjeldahlu, tudi Kjeldahlov dušik, TKN

celotni dušik, celokupni dušik

Masna koncentracija vsote organsko vezanega in amonijevega dušika. Za analizo KN se imenuje naprava za analiziranje Kjeldahlovega dušika.

dezinfekcija

Postopek obdelave odpadne vode ali blata za zmanjšanje patogene aktivnosti pod predpisano vrednost.

E

egalizacija; izravnava

Zmanjšanje sprememb koncentracije, temperature itd. v vtoku ali iztoku, npr. v egalizacijskem (izravnalnem) bazenu.

egalizacijski bazen ali izravnalni bazen

egalizator

Zadrževalni bazen, kjer se spremembe v pretoku in sestavi tekočine izenačijo. Taki bazeni se uporabljajo za oskrbovanje enotnega pretoka in sestave odpadne vode v čistilno enoto.

ekologija

čiščenje odpadne vode, okolje, varstvo okolja

Biološka veda o odnosih med živimi organizmi in njihovim okoljem, raziskuje strukturo in funkcijo ekosistema.

ekosistem

Enota krajine, ki vključuje biotop (neživi del) in biocenozo (živi del), z značilnim kroženjem snovi in pretokom energije. Ekosistem jezera, reke, mokrišča.

eksogeno dihanje

Poraba kisika za razgradnjo organskih snovi v odpadni vodi.

elektrodepozijica

Postopek čiščenja odpadnih vod, pri katerem se s pomočjo elektrokemijskih reakcij, kovine, prisotne v odpadni vodi, odlagajo na katodi.

elektrodezinfekcija

Postopek dezinfekcije s pomočjo elektrokemijskih reakcij.

elektroflotacija

Postopek čiščenja odpadnih vod, pri katerem s pomočjo elektrokemijskih reakcij onesnaževala, prisotna v odpadni vodi, flotirajo.

elektrokoagulacija

Postopek čiščenja odpadnih vod, pri katerem s pomočjo elektrokemijskih reakcij onesnaževala, prisotna v odpadni vodi, koagulirajo.

elektrooksidacija

Postopek čiščenja odpadnih vod, pri katerem se s pomočjo elektrokemijskih reakcij onesnaževala, prisotna v odpadni vodi, oksidirajo.

elektroredukcija

Postopek čiščenja odpadnih vod, pri katerem se s pomočjo elektrokemijskih reakcij onesnaževala, prisotna v odpadni vodi, reducirajo.

endogeno dihanje; endogena respiracija

Poraba kisika za lastno dihanje organizmov brez dodajanja substrata.

evtrofikacija

Bogatenje vodnih ekosistemov (celinskih ali morskih) z mineralnimi snovmi, predvsem s spojinami dušika in fosforja, ki pospešujejo rast cianobakterij, alg in višjih vodnih rastlin (makrofitov).

F

fakultativne bakterije

Bakterije, ki lahko rastejo in metabolizirajo v prisotnosti ali v odsotnosti raztopljenega kisika.

filtracija

Postopek čiščenja, pri katerem voda prehaja porozno plast snovi, ki odstrani trdne delce.

filtrat

centrat

Tekočina, ki prehaja skozi filter.

fizikalno čiščenje (odpadne vode)

Kateri koli proces čiščenja, ki obsega katero koli fizikalno ločitev trdno- tekoče, npr. grablje, sita, usedalnike, drobilce. Kemijske in biološke reakcije pri čiščenju ne igrajo pomembne vloge.

fizikalno-kemijsko čiščenje (odpadne vode)

Kateri koli proces čiščenja z enotnimi procesi, razen tistih, ki so osnovani na mikrobiološki aktivnosti. Ti procesi vključujejo običajno obarjanje s koagulanti, flokulacijo z uporabo flokulantov in brez njih, filtracijo, adsorpcijo, kemijsko oksidacijo, izpihovanje z zrakom, ionsko izmenjavo, reverzno osmozo in vrsto drugih.

flokulacija

obarjanje

Tvorba kosmov z združevanjem manjših delcev. Postopek se običajno pospešuje na mehaničen, fizikalen, kemijski ali biološki način.

flokulant

Kemikalija, ki se dodaja za kosmičenje ali za povečevanje velikosti in trdnosti kosmov.

flotacija

Dviganje v vodi suspendiranih snovi v tekočinah na gladino, npr. z dodajanjem z dodajanjem plinov v suspenzijo.

flotacija z raztopljenim zrakom (DAF)

Separacijski proces, pri katerem se pojavljajo zračni mehurčki iz prenasičene raztopine, ki jih, pritrjeni na suspendirane snovi v tekočini, dvigujejo (flotirajo) na površino.

G

glive

Velika skupina heterotrofnih organizmov, ki običajno tvorijo spore in imajo dobro definirano celično jedro, vendar nimajo fotosintetične snovi, kot je klorofil. Kvasovke so enocelične glive, ki se razmnožujejo z delitvijo. Nitaste glive, npr.: Fusarium sp., na bioloških filtrih in vrste rodu Geotrichum sp. ki povzročajo napihovanje blata.

gnilišče

digestor

Rezervoar oziroma reaktor za shranjevanje in anaerobni ali aerobni razkroj organskih snovi, ki so prisotne v blatu.

gnitje

Biološki razkroj, običajno organskih snovi, s proizvodnjo produktov neprijetnega vonja, ki so povezani z anaerobnimi razmerami.

greznica

Podzemeljska vodotesna jama, ki jo uporabljamo za zbiranje komunalnih odpadnih vod, ki niso priključene na javno kanalizacijo in nima iztoka kot pretočna greznica.

grobe trdne snovi

Predmeti ali večji delci, ki so v surovi odpadni vodi. Lahko neugodno vplivajo na čiščenje odpadne vode.

H

habitat

Življenjsko okolje organizmov oziroma njihovo bivališče. Primer vodni habitati.

heterotrofne bakterije

Bakterije, ki potrebujejo organsko snov kot vir energije, v nasprotju z avtotrofnimi bakterijami. Primarni proizvajalci kot vir energije potrebujejo svetlobo.

hitrost porabe kisika

poraba kisika

Kisik, porabljen med biokemijsko oksidacijo pri procesu z aktivnim blatom, običajno izražen kot mg O2/(L.h).

hlapne kisline, tudi: nižje maščobne kisline

volatilne kisline

Nižje maščobne kisline, ki vsebujejo šest ali manj ogljikovih atomov (ocetna, propionska, maslena, valerijanska, kaprojska kislina). So topne v vodi in se lahko destilirajo z vodno paro pri atmosferskem tlaku. Imajo oster vonj in se pogosto proizvajajo med anaerobnim razkrojem.

hlapne trdne snovi

Snovi, običajno organske, ki se lahko izženejo iz vzorca s segrevanjem, navadno pri 550 °C; nehlapne anorganske trdne snovi (pepel) ostanejo.

hormonski motilci, tudi: endokrini disruptorji

Sintetične snovi, ki spreminjajo delovanje endokrinega oz. hormonskega sistema in so posledično zdravju škodljive.

hranilne snovi; hraniva

Anorganske snovi, potrebne za hrano organizmov, npr. N, S, P in elementi v sledovih.

I

Imgoffov bazen; Emšer

Dvoprekatni objekt, katerega zgornji prekat služi kot usedalnik, spodnji pa kot anaerobno gnilišče.

industrijska odpadna voda

tehnološka odpadna voda, industrijska odplaka, tehnološka odplaka

Voda, izpuščena po uporabi ali proizvodnji v industrijskem procesu in nima nadaljnje neposredne uporabne vrednosti za ta proces.

inhibitor

Snov, ki zmanjša hitrost kemijskega ali biološkega procesa.

ionska izmenjava

Postopek izmenjave določenih anionov in kationov v vodi z drugimi ioni s pronicanjem skozi kolono z ionskimi izmenjevalci.

ionski izmenjevalci

Snov, sposobna (ne da bi se pri tem bistveno spremenila njena struktura) reverzibilne izmenjave ionov z raztopino, s katero je v stiku.

izplavljanje

glej: flotacija

izravnalni bazen

Glej: egalizacijski bazen!

iztok (prečiščene vode) lahko tudi odtok

efluent

Voda ali odpadna voda, ki se izliva iz prostora, v katerem se določen čas zadržuje, npr. iz čistilne naprave, industrijskega procesa ali lagune.

J

jar test; test v čašah

Postopek izmenjave določenih anionov in kationov v vodi z drugimi ioni s pronicanjem skozi kolono z ionskimi izmenjevalci.

jašek

Objekt za vstop v kanalizacijski sistem.

K

kakovost iztoka

Fizikalne, biološke in kemijske lastnosti odpadne vode ali druge tekočine, ki izteka iz bazena, rezervoarja, cevi ali čistilne naprave.

kanalizacijski sistem

kanal

Sistem kanalov in pomožnih (pripadajočih) objektov za transport odpadnih vod in/ali odtekajočih padavinskih vod v čistilno napravo ali vodno telo.

kavitacija

Kavitacija je fizikalni pojav, ki označuje prehod iz tekočine v plinasto fazo in nazaj v homogeno tekočino. Vzrok za nastanek kavitacije je krajevno zmanjšanje tlaka, pri čemer temperatura medija ostane več ali manj nespremenjena.

kemijska potreba po kisiku; KPK

kemijska poraba kisika, kemična potreba po kisiku, COD, CSB

Masna koncentracija ekvivalenta kisika za količino porabljenega dikromata pri določenih pogojih.

kemijsko čiščenje

Kateri koli proces obdelave, ki vključuje dodatek kemikalij, da bi dobili želen rezultat, kot npr. obarjanje (precipitacija), koagulacija, flokulacija, kondicioniranje blata, dezinfekcija ali kontrola vonja.

Kjeldahlov dušik

Glej Dušik po Kjeldahlu.

koagulacija

flokulacija

Destabilizacija neraztopljenih snovi in koloidov, s čimer se omogoči kosmičenje, običajno z dodajanjem koagulantov.

koagulant

flokulant

Enostavni elektrolit, običajno anorganske soli, ki vsebujejo večvalentne katione železa, aluminija ali kalcija (npr. FeCl3, FeCl2, Al2(SO4)3 in CaO).

Tudi anorganska kislina ali baza, ki povzroča koagulacijo suspendiranih trdnih snovi.

koloidi

Fino porazdeljene trdne snovi (manjše od 2.10-3 mm in večje kot 10-6 mm), ki se ne usedajo, ampak se lahko odstranijo s koagulacijo, biokemijskim delovanjem ali membransko filtracijo. To so delci med pravo raztopino in suspenzijo.

kompost

Proizvod termofilne biološke oksidacije blata ali druge organske snovi.

Koncentracija aktivnega blata (simbol X)

MLSS

Koncentracija suspendiranih snovi v mešanici odpadne vode in aktivnega blata.

kosem

flokula

Zbir manjših delcev, ki nastajajo pri fizikalno-kemijskem čiščenju (npr. pri flokulaciji).

kroženje dušika; dušikov krog; dušikov ciklus

Dušikov krog je biokemijski krog, pri katerem se dušik pretvarja v različne kemijske oblike (dušik, amonij, nitrit, nitrat itd.) in kroži med atmosfero, kopenskim in vodnim ekosistemom..

L

laguna

Bazen preproste konstrukcije, največkrat kot zemeljski objekt, za čiščenje odpadne vode, tj. oksidacijski jarek, prezračevana laguna ali jarek za dodatno čiščenje.

lahko razgradljive snovi

Snovi, ki so biološko lahko hitro) razgradljive do določene stopnje glede na specifične preskuse za dokončno biološko razgradnjo.

limnologija

Veda, ki raziskuje celinske vode, prvenstveno jezera.

lovilnik maščob, tudi maščobnik

lovilec maščob

Objekt ali strojna naprava za izločanje maščob, olj ali drugih plavajočih snovi iz odpadne vode.

M

MBBR

Reaktor s plavajočimi nosilci biomase.

MBR

Membranski bioreaktor.

mehansko čiščenje

Odstranjevanje grobih delcev iz odpadne vode z mehanskimi postopki (npr.: z usedanjem, filtriranjem ločevanjem).

mambranska filtracija

Postopek odstranjevanja ali koncentriranja delcev, vključno mikroorganizmov (odvisno od velikosti por) iz tekočin s filtracijo skozi znano velikostjo por.

membranski bioreaktor, MBR

Je kombinacija čiščenja z aktivnim blatom z ločevanjem blata z mikro- ali ultra filtracijo. Mikro- ali ultrafiltracija nadomešča v biološki čistilni napravi bistrilnik.

merilec

Oseba, ki nekaj meri.

merilnik

merilec

Naprava, ki meri.

metanogene bakterije

Specializirana skupina bakterij, ki razgrajuje organske snovi in tvori metan.

mineralizacija

Razgradnja organskih snovi do ogljikovega dioksida, vode, hidridov, oksidov ali mineralnih soli drugih elementov.

mutagen

Snov, ki lahko v živih organizmih izzove dedne spremembe.

N

naknadna obdelava

Fizikalni, kemijski, toplotni ali drug postopek obdelave blata za izboljšanje odstranjevanja ali uporabe blata.

namakalno polje

Zemljišče za čiščenje (in običajno odstranjevanje) odpadne vode tako, da z njo namakamo zemljišče.

napredno oksidacijski procesi (AOP)

V najširšem pomenu je to niz postopkov kemijskega čiščenja za odstranjevanje organskih snovi iz vode ali odpadne vode, z oksidacijo s pomočjo hidroksilnih radikalov. Običajno se uporabljajo kombinacije ozona, vodikovega peroksida in UV svetlobe.

napredno čiščenje odpadne vode

Kateri koli fizikalni, kemijski ali biološki postopek čiščenja, ki izboljša stopnjo čiščenja, doseženo s sekundarnim čiščenjem

nasičenje s kisikom

saturacija

Koncentracija raztopljenega kisika v vodi ali odpadni vodi pri ravnotežju med raztopljenim kisikom in kisikom v zraku (naravni sistemi) ali čistim kisikom (čiščenje odpadne vode s kisikom). Nasičenje s kisikom (topnost kisika) je odvisno je od temperature, parcialnega tlaka kisika in slanosti.

netočkovni vir onesnaženja; razpršeni vir onesnaženja

Vir onesnaženja površinske ali talne vode, ki ne priteka iz ene same točke (glej: točkovno onesnaženje), temveč iz širšega območja, npr.: izpiranje zemljišča, izpiranje neurejenih odlagališč.

nitrat

Oksidirana oblika dušika (NO3-). Razmerje med molekulskima masama nitrata in dušika je 4,43 (62/14).

nitrifikacija

Oksidacija amonijevih soli s pomočjo bakterij. Navadno je končni produkt oksidacije nitrat.

nitrit

Vmesni produkt oksidirane oblike dušika (NO2-). Razmerje med molekulskima masama nitrita in dušika je 3,29 (32/14).

O

obremenitev blata; BV

breme blata

Breme onesnaževal (onesnažil), ki vstopajo v biološko čiščenje, na enoto mase koncentracije aktivnega blata ali hlapnih suspendiranih snovi. Označeno mora biti, ali se obremenitev blata nanaša na suspendirane snovi ali na hlapne suspendirane snovi. Običajno je obremenitev blata računana na BPK5. Enota za obremenitev blata je kg BPK5/kgblata/dan (=BV), oziroma kg BPK5/kgorganskih snovi v blatu/dan (=F/M).

odpadna voda

odplaka

Odpadna voda je tista voda, ki zaradi antropogenega vpliva spremeni fizikalne, kemijske in biološke lastnosti in negativno vpliva na kakovost okolja.

odplinjanje

stripping

Fizikalni separacijski proces, pri katerem odstranimo eno ali več komponent iz vode s pomočjo vodne pare ali spremembo pH. Primer je odplinjanje (striping) amonijaka iz odpadne vode.

oksidacijski jarek

karuzel, carusel

Vrsta prezračevalnika, ki ima običajno obliko krožno povezanih vzporednih reaktorjev ali kanalov.

oksidacijsko redukcijski potencial, ORP

redoks potencial

Potencial, potreben za prenos elektronov iz oksidanta na reducenta, uporabljen kot kvalitativna stopnja stanja oksidacije v sistemu čiščenja odpadne vode.

onesnaženje, onesnaževanje (zraka, vode…)

polucija, onečiščenje

Specifično poslabšanje kakovosti vode s kmetijskimi, gospodinjskimi ali industrijskimi odpadnimi vodami (vključno s termalnimi in atomskimi odpadki) do stopnje, ki ima škodljiv učinek na katero koli koristno uporabo vode.

onesnaževalec

polutant

Oseba ali organizacija, ki povzroča onesnaževanje okolja (zraka, vode ali zemljine).

onesnaževalo; onesnažilo

polutant

Odpadni material, ki onesnaži (onesnažilo) oziroma onesnažuje (onesnaževalo) okolje (zrak, vodo ali zemljino).

osuševanje ali dehidracija

dehidtriranje

Fizikalni postopek zmanjševanja vsebnosti vode mokrega blata, običajno z dodatkom flokulacijskega sredstva ali apna.

ozoniranje

ozonizacija

Uvajanje ozona v vodo ali odpadno vodo, npr. zaradi dezinfekcije, oksidacije organskih snovi ali zaradi odstranjevanja nezaželenega okusa ali vonja.

P

padavinska odpadna voda

Mešanica komunalne odpadne vode in površinske vode, ki nastaja zaradi močnega deževja.

peskolov; lovilnik peska

lovilec peska

Objekt za izločanje peska in podobnih trdnih mineralnih snovi iz odpadne vode.

pilotna čistilna naprava

pilotka, pilot

Pilotna čistilna naprava je manjša čistilna naprava (laboratorijska ali polindustrijska), ki jo uporabljamo za preučevanje čiščenja odpadne vode. Namen pilotne čistilne naprave je pridobiti inženirsko tehniške parametre, ki so pomembni za dimenzioniranje in projektiranje čistilne naprave (komunalne ali industrijske).

plinohran

Posoda za hrambo plina oziroma bioplina.

podzemna voda

poliklorirani bifenili, PCB

Po dogovoru skupen izraz za bifenile substituirane s klorom. V praksi označujemo s tem izrazom tudi monoklorirane bifenile.

ponikovalnica

Ponikovalni jašek ali drugačen ponikovalni objekt v prepustnem zemljišču za ponikovanje čiščene odpadne vode.

populacijski ekvivalent, PE

polucijski ekvivalent

Onesnaženje, ki ga povzroči en človek na dan in se lahko izraža kot KPK, BPK5, P, N, itd.

poraba kisika

potreba po kisiku

Porabljeni kisik pri vzdrževanju aerobnih procesov čiščenja.

postopek z aktivnim blatom

Porabljeni kisik pri vzdrževanju aerobnih procesov čiščenja.

precejalnik, tudi: biološki filter

prekapnik, perkolator

Reaktor s pritrjeno biomaso, skozi katerega se preceja odpadna voda. Prezračevanje je umetno ali naravno.

preskus v čašah, tudi: jar test

Pri nas se velikokrat uporablja originalni angleški izraz “Jar test”.

pretočna greznica

Zaprt pretočni usedalnik, v katerem je usedeno blato v neposrednem stiku z odpadno vodo, ki se pretaka skozenj in v katerem se delno anaerobno razgradijo organske snovi.

prezračevalnik, lahko tudi prezračevalni reaktor (bazen)

prezračevalec, aertor, aeracijski bazen

Reaktor, v katerem se mešata in prezračujeta odpadna voda in aktivno blato.

prezračevalo

prezračevalec, aerator

Naprava, ki privede zrak in tekočino v medsebojni stik, npr. turbina.

prezračevanje

ozračenje, ozračevanje, aeracija, zračenje…

Vnašanje zraka ali kisika v tekočino (npr. v prezračevalnik čistilne naprave).

primarni usedalnik

Bazen za usedanje, v katerem se večji del usedljivih snovi izloči iz surove vode ali predčiščene odpadne vode z usedanjem, pred vtokom v biološko stopnjo čistilne naprave.

primarno blato

Blato, izločeno iz primarnega usedalnika, ki ni mešano z drugimi tipi blata.

primarno čiščenje

Stopnja čiščenja z odstranjevanjem suspendiranih snovi iz surove odpadne vode ali po predčiščenju.

R

rastplinska čistilna naprava; RČN

Greda ali bazen, naseljen z vodnimi rastlinami, najpogosteje z navadnim trstom (Phragmites australis), ki odstranjuje N in P snovi iz odpadne vode in omogoča bakterijsko razgradnjo organskih snovi v prezračeni koreninski coni. Kratica RČN.

razgradnja

degradacija

Fizikalni, kemijski ali biokemijski proces, pri katerem se razgrajujejo spojine, prisotne v odpadni vodi ali blatu.

razgrajevalec

Organizem, ki razgrajuje organsko snov do enostavnih organskih ali anorganskih snovi. Primer bakterijska razgradnja odpadne vode v čistilni napravi.

razkroj

Biokemijska razgradnja organskih snovi, katere namen je mineralizacija razgradljivih organskih snovi in zmanjšanje volumna. Procesi se uporabljajo za mineralizacijo odvečnega blata v gnilišču.

recikel, povratno blato

Izraz se uporablja pri sistemu čiščenja z aktivnim blatom, kjer se vrača suspenzija koncentriranega blata iz bistrilnika v prezračevalnik.

recirkulacija

Del toka, ki teče iz reaktorja s pritrjeno ali razpršeno biomaso, ki se vrača na začetek naprave (na vtok). Povratni tok je lahko iz bistrilnika ali iz enega od več reaktorjev z aktivnim blatom (npr. iz denitrifikacijskega reaktorja).

reverzna osmoza, tudi:

obratna osmoza

Tok vode skozi membrano iz raztopine z večjo koncentracijo v raztopino z manjšo koncentracijo. Povzročimo jo s tlakom, ki je večji od razlike osmotskega tlaka med obema raztopinama.

rotirajoči biološki kontaktor, RBC

biodisk (zaščiteno ime)

Naprava za čiščenje odpadne vode, sestavljena iz velikih vzporednih plastičnih ali kovinskih plošč (diskov), ki rotirajo okoli vodoravne osi. plošče se izmenično premikajo skozi odpadno vodo in zrak in omogočajo razvoj biofilma na svoji površini.

S

sag krivulja

Sag krivulja je krivulja raztopljenega kisika, ki jo dobimo v reki, če na določenem mestu dodamo odpadno vodo. Ponazarja spremembo koncentracije raztopljenega kisika vzdolž reke, ki jo povzroča biorazgradnja onesnaževal, ki so prispela v reko.

samočiščenje

Sposobnost vodnega telesa (npr.: reke, jezera, morja), da razgradi oz. vključi v kroženje onesnaževala, ki so vanj prispela.

sekundarno čiščenje

Čiščenje odpadne vode z biološkimi procesi, kot sta biološka filtracija in usedanje ali postopek z aktivnim blatom, v nasprotju s predhodnim čiščenjem (primarno usedanje) ter terciarnim čiščenjem (izboljšanje kakovosti iztoka s filtracijo skozi peščeni filter, mikrofiltracijo itd.).

sinergizem

Povečanje moči (kemijskega ali biološkega) učinka snovi ali organizma, zaradi prisotnosti neke druge snovi ali organizma; skupni učinek je večji od vsote učinkov posameznih snovi ali organizmov.

sistem s čepastim tokom

sistem s čepovnim tokom, plug- flow reaktor

Sistem čiščenja odpadne vode.

siva voda

Odpadna voda iz gospodinjstva brez iztrebkov in urina.

sprejemnik

prejemnik, recipient

Katero koli vodno telo (npr. morje, reka, jezero ali vodonosnik), kamor se odvaja voda ali odpadna voda.

spremljajoča združba

Združba praživali in majhnih večceličnih organizmov v aktivnem blatu.

starost blata

Izračunani čas, ki je potreben za odstranitev celotne mase blata iz prezračevalnih bazenov (vključno z aerobnimi in anoksičnimi conami in brez bistrilnikov in anaerobnih con) z enakomernim odstranjevanjem blata, upoštevajoč količino v iztoku.

sušilna greda

Naprava za odstranjevanje vode iz blata in morebitno sušenje blata s pomočjo drenaže in izparevanja. Sušilna greda je lahko na odprtem ali pod streho.

Š

šaržni reaktor

Šaržni reaktor je splošen izraz za vrsto posode (reaktorja, bazena), ki se pogosto uporablja v procesni industriji, za delovanje procesov, kot so: raztapljanje snovi v topilu, kristalizacijo, ekstrakcijo, polimerizacijo, pa tudi za vrsto procesov čiščenja odpadnih vod. Primer šaržnega raaktorja pri čiščenju odpadnih vod je šaržni biološki reaktor (SBR).

šaržni biološki reaktor, SBR

Šaržni biološki reaktor (SBR) je tako imenovani “napolni-in-izprazni” sistem aktivnim blatom. Procesi, ki potekajo v SBR, so po principu identični konvencionalnemu procesu z aktivnim blatom, le da se vsi procesi, v nasprotju s konvencionalnem, odvijajo v enem reaktorju. V reaktor, v katerem je suspenzija aktivnega blata, se občasno doda določena količina odpadne vode, ki v sistemu zreagira. Po določenem času ločimo prečiščeno odpadno vodo in suspenzijo aktivnega blata in izpustimo enak delež prečiščene vode, kot odpadne vode, ki smo na začetku dodali. SBR ima običajno 5 stopenj delovanja: polnjenje, reakcija (lahko aerobna, anoksična, ali anaerobna), usedanje, izpust in mirovanje (po potrebi).

T

tehnološka voda

industrijska voda

Primerno obdelana voda, pripravljena za uporabo v določenem tehnološkem procesu.

terciarno čiščenje

Dodatni postopki čiščenja, s katerimi dosežemo večji učinek kot s primarnim in sekundarnim čiščenjem.

termofilna presnova

Presnova, ki poteka pri temperaturi v termofilnem območju, običajno med 49 in 60 °C.

termofilni mikroorganizmi

Mikroorganizmi, ki rastejo pri temperaturah nad 45 °C.

termofilno območje

Temperaturno območje, kjer se vzdržuje najugodnejši razkroj s termofilnimi bakterijami, običajno med 49 in 57 °C.

točkovni vir onesnaženja

Onesnaženje, ki izvira iz ugotovljene točke, npr.: iztoka iz tovarne.

U

UASB

Anaerobni sistem čiščenja, predvsem močno onesnaženih odpadnih vod, z granulami bakterij, kjer teče voda v reaktor od spodaj navzgor. Izraz izvira iz angleščine (Upflow Anaerobic Sludge Blanket).

ultrafiltracija

Uporaba mikroporoznih membran za ločitev velikih molekul ali zelo fino suspendiranih snovi iz vode, pogosto z uporabe tlačne razlike. Velikost por membrane je okoli 0,01 m (10−8 m).

usedalnik

posedalnik

Objekt za izločanje snovi iz odpadne vode zaradi težnosti, npr. primarni usedalnik, vmesni usedalnik, naknadni usedalnik (sekundarni usedalnik oziroma bistrilnik).

usedanje; sedimentacija

posedanje

Ločevanje trdno-tekoče kot rezultat zunanje sile, običajno usedanje v bistrilniku zaradi gravitacijske sile.

V

vakuumska filtracija

Postopek osuševanja snovi (npr. odpadnega blata), pri katerem filtriramo skozi filter s pomočjo vakuuma.

večstopenjsko biološko čiščenje

Vrsta zaporednih enakih ali različnih bioloških stopenj čiščenja z ločenim sistemom biološkega blata.

volumen usedenega blata, tudi: volumen usedanja

Volumen blata, usedenega po 30 minutah na liter odpadne vode ali suspenzije aktivnega blata.

volumska obremenitev, BV

Razmerje med bremenom in volumnom reaktorja. Običajno jo izražamo z BPK5. Enota je kg BPK5/m3/dan.

volumski indeks blata, VIB

Volumen v mililitrih, ki ga zavzame 1 g aktivnega blata po usedanju pri določenih pogojih in po določenem času, običajno po 30 minutah.

vtok (odpadne vode) lahko tudi dotok

influent

Voda, ki teče na napravo.

vzorčenje, vzorčevanje

Postopek za odvzem reprezentativnega deleža vodnega telesa, v katerem ugotavljamo različne, toda določene lastnosti. Vzorčenje vodnih organizmov; vzorčenje odpadne vode …

vzorčevalec

Oseba, ki vzorči npr. odpadno vodo

vzorčevalnik

vzorčevalec

Naprava za vzorčenje odpadne vode. Vzorčevalec je oseba, ki vzorči npr. vodo.

Z

zadrževalni čas

Teoretični čas, v katerem se zadržuje tekočina v določenem bazenu ali ekosistemu jezera, izračunan kot količnik med prostornino in pretokom na vtoku, brez povratnih tokov.

zadrževalni čas blata

Izračunani čas, ki je potreben za odstranitev celotne mase blata iz sistema (npr. iz prezračevalnika, gnilišča …). Večkrat uporabljamo izraz “starost blata”

združba

Skupnost organizmov značilna za določeno okolje ali ekosistem. Primer je planktonska združba v jezeru, združba aktivnega blata.

zgoščevalnik

zgoščevalec

Objekt ali naprava za zgoščevanje blata in izločanje vode iz blata pod vplivom težnosti ter z rotirajočim mešalom ali brez njega.

zgoščevanje, zgoščanje

Postopek za zvečanje koncentracije trdnih delcev blata z odstranjevanjem vode.

zračenje

ni sinonim za prezračevanje!

Zračenje prostorov, zračenje posteljnine…

Ž

življenjska združba

glej: združba