Zemlja je planet, ki v vesolje odseva z modrino oceanov, in čeprav smo planet ljudje imenovali Zemlja, ker hodimo in živimo predvsem na kopnem, bi ga morali imenovati Ocean, ali pa kar Voda. Ne glede na obilje morske vode, smo odvisni od sladke vode. Bregovi rek in jezer so bila območja, ki jih je človek poseljeval že v pradavnini, ker pa so vodna telesa zelo neenakomerno porazdeljena, je moral pitno vodo poiskati tudi drugje. Ob opazovanju izvirov, je spoznal, da se voda skriva tudi pod površjem. Od tod ni bil daleč korak, da je vodo poiskal tudi v podzemlju. Sprva s skromnimi izkopi, nato pa z vedno bolj sofisticiranimi tehnološkimi rešitvami.
Današnjim prebivalcem naselij v razvitem delu sveta je samoumevno, da iz pipe priteče čista pitna voda. Vendar je to privilegij, ki ni tako star. Velika slovenska mesta so dobila moderne sisteme za oskrbo prebivalstva s pitno vodo šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pred tem razmere niso bile zelo drugačne od tistih, ki jih opazujemo v megalopolisih razvijajočega se sveta. Toda, ali meščani vedo, od kod v njihova stanovanja doteka voda? Kje so viri pitne vode, in kako ravnamo z njimi?
foto: Mihael Brenčič
V Sloveniji, tako kot v drugih državah alpskega loka, večino vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo načrpamo iz podzemne vode. Glede na vir je pri nas kar 95 % pitne vode vezane na vodonosnike v različnih pojavnih oblikah.
Na vodo se vsi spoznamo. Ali je temu res tako, da je znanje o vodi univerzalno in vseprisotno? Kot primer našega neznanja navedimo primer védenja o podzemni vodi. V vsakdanji predstavi se ta nahaja v vodnih žilah, ali pa v podzemnih rekah in jezerih, pa temu ni tako. Voda pod površjem tal je razpršena med zrni sedimenta ali v razpokah kamnin, in le redko je koncentrirana v kraških kanalih. Ko stopamo po površju Zemlje, se ne zavedamo, da se pod nami v globino več kot 6.000 kilometrov razteza obsežno območje. Nekoliko bolj nam je znana le bližina površja, ko pa se skušamo ozreti globlje v notranjost, je naše poznavanje slabo. Pomislimo le na to, kako ogromna je prostornina kamnin pod našimi nogami, in če je znotraj tega prostora za vodo na voljo le manjši del, je vode še vedno zelo veliko. Da, Zemljina notranjost v sebi skriva vsaj 6,5-krat več vode, kot jo je prisotne na njenem površju v oceanih in vseh drugih kopenskih vodnih telesih. Gre za izjemne količine vode, ki se je niti ne zavedamo, kakor se ne zavedamo niti tega, kako zelo so od nje odvisni geološki procesi, ki preoblikujejo Zemljino površje in življenje. Seveda je to voda, ki je pri današnjem razvoju tehnologije v veliki meri nedostopna, vendar je zavedanje o globalnem vodnem krogu, ki ni omejen le na površje, pomembno.
Letošnji dan voda 22. marec in leto 2022 so Združeni narodi posvetili podzemni vodi. Prav zaradi tega, ker je na globalni ravni dozorelo spoznanje, da o podzemni vodi vemo premalo in da nam njena prisotnost ponuja priložnosti za boj proti revščini in spremembam klime. Podzemna voda nam lahko pomaga uresničiti cilje trajnostnega razvoja Agende 2030. Z njo je tesno povezan šesti cilj »Čista voda in sanitarna ureditev«, posredno pa še 13 drugih ciljev. Vedno bolj in bolj spoznavamo, da smo s svojo dejavnostjo spremenili ozračje in klimo in s tem tudi vodni krog na površini. Soočamo se z ekstremi; na eni strani so to dolgotrajne suše, na drugi ekstremne poplave. Svet pod našimi nogami in voda v njem nam lahko pomagajo izboljšati našo odpornost na te spremembe.
S pitno vodo iz podzemne vode se oskrbuje 2,5 milijarde ljudi in od nje je odvisno 40 % globalne kmetijske proizvodnje. Te številke bi bilo mogoče s primernimi gospodarjenjem še povečati, vendar le s trajnostno naravnanimi rešitvami, pri katerih je potrebno upoštevati obnavljanje podzemne vode. Opraviti imamo z nemalo primeri, ko se je vodonosnike obravnavalo kot neizčrpen vir. Iz njih so izčrpali tako velike količine vode, da so povsem presahnili. Glavni vzrok za to je namakanje poljščin.
Slovenija je bogata s podzemno vodo. K temu prispevajo obilne padavine, ki izpadejo na alpski in dinarski gorski pregradi. Hkrati na ozemlju naše države nastopajo obsežna območja karbonatnih kamnin in sedimentov, ki so skoraj idealni vodonosniki. Imajo veliko infiltracijsko kapaciteto, visoko izdatnost in prepustnost. Navkljub dejstvu, da skoraj vso pitno vodo črpamo iz vodonosnikov in da jo uporabljamo v industriji, izkoriščamo le manjši del njenih obnovljivih zalog. V podzemnih vodnih telesih Dravsko polje, Murska kotlina, Savska kotlina in Ljubljansko barje izkoriščamo le do četrtine obnovljivih količin, v vseh drugih vodnih telesih pa mnogo manj. V naši državi pijemo visoko kvalitetno pitno vodo, vendar ali je slika res tako idealna, ko pa v medijih znova in znova naletimo na poročila o vplivih na vire pitne vode? Velike količine podzemne vode, s katerimi razpolagamo v Sloveniji, ne morejo biti vzrok za to, da bi bili brezskrbni. Prav tako ne moremo trditi, da so razmere na področju gospodarjenja z njimi idealne.
Vire pitne vode ščitimo z vodovarstvenimi območji. To so območja, ki jih opredelimo na prispevnem zaledju in vzpostavljajo prepovedi, omejitve in ukrepe za dejavnosti v prostoru, kar pa povzroča mnoge konflikte. Zlasti tam, kjer se varuje pitno vodo za velika naselja, so prisotni veliki pritiski; od zahtev po zmanjšanju obsega varstvenih območij, pa vse do predlogov po njihovi ukinitvi. Nemalokrat slišimo pobude, da naj se namesto varovanih vodnih virov postavijo tovarne vode in se s tem sprosti prostor za nadaljni razvoj. Toda, ali se tisti, ki podajajo takšne predloge, zavedajo, kaj bi dolgoročno pomenilo uresničevanje takšnih pobud? Na ta način bi postala oskrba s pitno vodo odvisna od ekonomskih razmer na trgu, tako kot vsaka druga industrijska dejavnost. Takšne rešitve so tudi v nasprotju s trendi zmanjševanja porabe energije, sistemi za čiščenje in kondicioniranje pitne vode so energetsko zelo potratni. In ne pozabimo še nečesa. Tovarne vode za kondicioniranje uporabljajo kemijske postopke, katerih rezultat so tudi posebni odpadki. Sodobna doktrina trajnostnega razvoja zahteva, da uporabljamo na naravi temelječe rešitve. Ukinjanje in zmanjševanje vodovarstvenih območij in uvajanje dragih tehnologij za predelavo vode to gotovo ni. Kot družba moramo spremeniti pogled na vodovarstvena območja. Razumimo jih kot priložnost in izziv za trajnostni razvoj.
Podzemna voda pa ni le vir pitne vode. Je mnogo več. Je tudi vir toplote. Vpliv nihanja temperatur ozračja se prenaša tudi pod površino, a na globini nekaj več kot 10 m povsem izzveni. Od tod dalje temperatura z globino le še narašča. Stopnjo tega naraščanja imenujemo geotermični gradient. Žal je ta v Sloveniji nizek, izjema je le severovzhodna Slovenija. Na podlagi sedanje tehnologije v večjem delu Slovenije ni mogoče zgraditi geotermalne elektrarne, kar pa ne pomeni, da ni mogoče izkoristiti priložnosti plitve geotermalne energije. Številne javne in zasebne zgradbe to že izkoriščajo s pomočjo različnih toplotnih črpalk in geosond, katerih število se iz leta v leto povečuje. Pri tem pa je potrebna določena mera pazljivosti. Ali je Zemljina toplota neomejen naravni vir? Ker gre za relativno nove tehnologije, ne vemo, kakšni so dolgoročni učinki izkoriščanja toplote.
Če lahko toploto odvzemamo iz tal, jo lahko v tla tudi vračamo. To dejstvo vse premalo izkoriščamo za potrebe hlajenja stavb v vročih poletnih mesecih. Tudi za to so že na voljo tehnologije. In celo več, toploto lahko v podzemni vodi dolgoročno skladiščimo. Te tehnologije bi lahko razvili tam, kjer imamo velike presežke toplote (npr. industrijska proizvodnja, urbani toplotni otoki). In prav v tem se skriva velik potencial območja pod površjem tal za boj s spremembami podnebja. To je izziv, ki ga še nismo razrešili.
Nekaj manj kot polovico površine Slovenije pokriva kras, v katerem so prisotne velike količine podzemne vode, v kateri živijo človeške ribice, ki pa niso edini prebivalec kraških globin, biologi poznajo še številne druge vrste živali. Vendar smo laiki presenečeni, ko izvemo, da so živali prisotne tudi v drugih vodonosnikih. Drobne živali so prisotne tudi tam, kjer se s pitno vodo oskrbujejo Ljubljana, Celje, Maribor in številna druga naselja. In če smo še desetletje ali dve nazaj le slutili, da so vodonosnikih tudi biotopi, danes zanesljivo vemo, da je temu tako. Živali, ki prebivajo v podzemni vodi, so indikator njihovega ekološkega stanja, tako kot to velja za vodna telesa na površini.
Podzemna voda teče tako, kot tečejo reke in potoki, a v primerjavi z njimi je zelo počasna. Na Dravskem polju so najvišje hitrosti podzemne vode le nekaj metrov na dan, drugod se podzemna voda v enem letu premakne le za en milimeter. Voda se v vodonosnikih, predno priteče na površje, zadržuje izredno dolgo, včasih nekaj let, pogosto tudi stoletja in tisočletja dolgo. Na svoji počasni poti raztaplja minerale v kamninah, zato ima povsem drugačen okus kot voda na površini. Zaradi globoke poti je tudi bolj zaščitena pred vplivi človekovih dejavnosti. Toda, kako dolgo še? Ponekod, tudi v relativno globoki podzemni vodi, že opažamo vplive različnih onesnaženj. Globinam navkljub to ni svet, ki bi bil tako zelo oddaljen od nas, da nas vplivi nanj ne bi smeli skrbeti.
Vodni krog na Zemlji je enoten, vse njegove komponente so med seboj tesno povezane, z vplivom na eno komponento vplivamo na drugo, in obratno. Razumeti ga moramo enotno. Čeprav podzemne vode ne vidimo, je ne zanemarjajmo. Vodonosniki in podzemna voda v njih nam ponujajo veliko priložnosti in izzivov za blaženje sprememb podnebja in drugih problemov. Vendar podzemne vode ne smemo obravnavati tako kot pravi reklo: daleč od oči, daleč od srca. Razumeti jo moramo kot sestavni del okolja, tako kot katerokoli reko ali jezero, na bregovih katerih iščemo oddih in sprostitev. Letošnji dan voda in leto podzemni vodi naj bo priložnost, da »Skrito postane vidno« na več ravneh; na praktični ravni, v vsakdanjem življenju, v stroki in znanosti in tudi kot simbol.
Prof. dr. Mihael Brenčič, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, predsednik SKIAH, član DVS in SDZV
foto: Jaka Babnik
Prispevek je bil objavljen v časniku Večer 21. 3. 2022 (pdf) in na njihovi spletni strani na povezavi:
