Pred leti smo imeli mednarodni sestanek na temo naravnih vod in vsak udeleženec je moral s seboj prinesti steklenico vode izpod domače pipe. Obenem je na mestu odvzema vode izmeril tudi njeno temperaturo, pH in električno prevodnost. 50 udeležencev je na srečanje prišlo iz Španije, Francije, Italije, Avstrije, Švice, Belgije, Anglije, Finske, Norveške, Češke in Slovenije. Na testiranju vode so 18 vzorcev, ohlajenih na 10 °C, glede na vonj in okus ocenili z ocenami od 1 do 5, za izhodišče pa so imeli destilirano vodo, ki je primerljiva s čisto deževnico (ocena 1 = slabo).
Po ocenjevanju se je izkazalo, da imajo najnižje skupne ocene vode iz Anglije, Norveške in Finske, najboljše pa vode iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ko smo povprašali po izvoru vode, se je izkazalo, da so vzorci z nižjimi ocenami izvirali iz površinskih vodnih virov, kot so rezervoarji in jezera, medtem ko so vode z najvišjimi ocenami prihajale iz prodišč oz. izvirov. Pomemben je bil podatek, da so bili vzorci vode z nizkimi ocenami s področij, kjer prevladujejo slabo topne kamnine, kot so graniti in bazalti, medtem ko so dobro ocenjene vode izvirale s področij, kjer so prevladovale bolj topne kamnine, zlasti apnenci in dolomiti. Sledilo je še primerjanje vrednosti pH in električne prevodnosti. Ponovno se je pokazalo, da imajo vode s slabšo oceno v povprečju nižji pH in nižjo električno prevodnost, kot so jo imele vode, bogate z raztopljenimi snovmi, kot je apnenec.
Slovenija je dežela z veliko apnenca in večino vode črpa iz kraških izvirov ali prodišč. Zaradi naravno raztopljenih snovi sta vonj in okus vode pri nas dobra, medtem ko je kvaliteta odvisna tudi od onesnaževal, kemijskih ali bioloških, ki smo jih (in jih še) neodgovorno in nekontrolirano izpuščamo tudi v podzemno vodo.
dr. Anton Brancelj
Photo by Steve Johnson on Unsplash
