Studio ob 17h, Radio Slovenija – 1. program, 26. september 2024
Avtorica: Sabrina Mulec
Izhodišča:
Evropska komisija (EK) je konec julija Sloveniji izdala več opominov zaradi kršitev evropske zakonodaje. Večina se jih nanaša na prenos zakonodaje na področju okolja in boja proti podnebnim spremembam. EK je med drugim začela tudi postopek za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji zaradi neupoštevanja okvirne direktive o vodah.
Ta od članic zahteva, da pripravijo program ukrepov za vsako vodno telo (npr. za reke in jezera), da bi zagotovile njihovo dobro stanje. To med drugim pomeni, da bi morala sprejeti tudi ustrezne predpise o vodovarstvenih območjih (VVO).
EU Slovenijo opozarja tudi zaradi nepopolnega izvajanja Aarhuške konvencije, katere namen je zagotoviti dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju ter dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.
Direktiva o vodah je stopila v veljavo oktobra 2000, države članice pa bi jo morale v svojo zakonodajo prenesti do konca leta 2003. Slovenija je zaščito vodonosnikov sicer vnesla v leta 2002 sprejet Zakon o vodah, nekatere uredbe o vodovarstvenih območjih je uspela posodobiti, sprejela pa je tudi nekaj novih – na primer za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, pa za vodonosnike Rižane in Dravsko – Ptujskega polja ter še nekatere. Ob vpogledu v Atlas voda je moč ugotoviti, da je še precej napajalnih zaledij vodnih virov nezavarovanih, ali pa se ti varujejo še po starejši zakonodaji, predvsem pa niso prikazana tista, ki naj bi jih zavarovali v prihodnosti. Zakaj je tako in ali se v času podnebnih sprememb in obdobju, ko je voda postala strateška dobrina, sploh zavedamo, kaj to pomeni?
Gostje oddaje:
- Lidija Globevnik, generalna direktorica Direktorata za vode;
- dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, član SDZV, SKIAH in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU);
- Margareta Srebotnjak Borsellino, nekdanja podžupanja občine Postojna;
- Luka Serianz, Geološki zavod Slovenije.
Slika 1: Ljubljansko barje (foto: Mihael Brenčič)
V Studiu ob 17h so se tokrat posvetili temam, povezanim z zaščito voda oz. vodonosnikov, iz katerih državljani dobivamo pitno vodo, gostje pa so odgovarjali na vprašanja:
- Ali se pri nas dovolj zavedamo pomena čiste pitne vode, ki je naš najdragocenejši naravni vir? Pri nas deluje več tujih podjetij, ki so prepoznala pomen vode (koncesionarji), drugje zaradi pomanjkanja vode prihaja tudi do podnebnih migracij;
- Pri nas je pravica do pitne vode zapisana v Ustavo RS ( od novembra 2016) – kako pa jo prenesti v prakso? (o tem so na MNVP pravkar zbirali pripombe na osnutek Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode);
- Zavarovanje vodnih virov – z občinskimi ali državnimi odloki? Kako je z upoštevanjem in uveljavljanjem previdnostnega načela? Sprejemanje uredb za VVO je nedopustno dolgo, saj procesi trajajo nekaj let, ponekod celo več kot 10 let; težave so zlasti vezane na kraške vodonosnike, od koder pridobivamo polovico pitne vode v Sloveniji;
- Primer Poček: večina voda se iz vojaškega vadišča steka v 5,7 km oddaljeno vodno zajetje Malni, ki z vodo oskrbuje 23.000 občanov in ni zaščiten v skladu z veljavno zakonodajo ter na podlagi sodobnih doktrin; kateri vodni vir ga lahko nadomesti?
Vabljeni k poslušanju – oddaja je na voljo na povezavi:
https://365.rtvslo.si/podkast/studio-ob-17-00/175074967
Slika 2: Bohinjsko jezero (foto: Milenko Roš).
