Člani UO Slovenskega društva za zaščito voda smo se povezali s krško družbo Savaprojekt d. d., ki v projektu izgradnje petih HE na spodnji Savi skrbi za nadzor nad okoljevarstvenimi in inženirskimi posegi v prostor. V društvu namreč podpiramo sonaravne rešitve, ki jih zasnuje investitor v sodelovanju s strokovnjaki, ki nosijo skrb in veliko odgovornost za varovanje okolja in tudi lokalnega prebivalstva. V vodstvu družbe so se odzvali na našo pobudo in za nas konec aprila pripravili celodnevno ekskurzijo. Neposredno na terenu smo si tako ogledali rešitve, ki so jih za izvedbo neenergetske infrastrukture pripravili na območju HE Brežice, povzetke njihove predstavitve pa navajamo v nadaljevanju. V verigi HE na spodnji Savi so HE Brežice namreč prvi primer, kjer naj bi ob spreminjanju prostora upoštevali rešitve, primerne za tam živeče organizme. To vključuje ureditev prodišč, sonaravne ribje steze, suhih travnikov in mokrišč, torej ureditev omilitvenih ukrepov, zlasti za vodne organizme. Za to območje sta izjemnega pomena tudi kontroliran preliv visokih voda v zaledje ter ureditev območja ob NUK. Omilitvene ukrepe, ki jih ustvari človek, je po mnenju SZDV potrebno urediti na takšen način, da je potrebnih čim manj vzdrževalnih posegov, je pa za zagotavljanje funkcije, za katero so bili urejeni (sprememba habitata in sprememba vrstne pestrosti), nujno potrebno spremljanje njihovega razvoja s ciljem omiliti izvajanje posega v naravo ali njegove posledice (ZON, 102. člen). Presoja vključuje tudi prednosti, ki jih po sprejetju sklepa o izgradnji HE s strani Vlade Republike Slovenije lokalnemu okolju prvenstveno prinaša izgradnja HE v smislu protipoplavne zaščite in preskrbe z električno energijo.
Načrtovanje gradnje jezov na spodnji Savi (zlasti za zaščito mesta Zagreba) sega že v leto 1925. Staro strugo reke Save, ki je skozi zgodovino nenehno spreminjala svojo traso, je človek do danes z regulacijami močno zožal. V preteklosti so visoke vode na tem območju spodjedale in ustvarjale strme brežine, v katerih so breguljke (Riparia riparia, predstavnica družine lastovk) našle prostor za gnezdenje. Tudi pred dvema desetletjema je Sava na tem območju ne le poplavljala, pač pa je bila polna industrijskih in komunalnih odpadkov. S propadom nekaterih podjetij po osamosvojitvi Slovenije in gradnji malih komunalnih čistilnih naprav je vendarle postajala manj onesnažena in s tem zanimivejša tudi za sprehajalce ter ribiške družine.
V HE Brežice je akumulacijski bazen danes obdan z visokovodnimi energetskimi nasipi, ki imajo funkcijo vzdrževanja vode na enaki višini, da izkorišča vodno moč, v zaledju pa so uredili visokovodne varovalne nasipe, ki skrbijo za poplavno varnost. Če bi hoteli poplave zadržati samo znotraj struge, bi bili nasipi previsoki, hkrati pa tudi estetsko (in finančno) nesprejemljivi. Zato so narejeni še dodatni nasipi za varovanje naselij tako na južni kot severni strani, ki zagotavljajo, da so poplave redkejše in imajo nižjo poplavno višino.
Ogled HE Brežice je potekal po levi strani Save dolvodno, od visokovodnega razbremenilnika po nasipu do HE Brežice. Ta ima na mestu, kjer so bile nekdaj 4 velike gramoznice, okoli katerih se je razvilo pestro vodno in obvodno življenje, danes 6 območij izvedenih omilitvenih ukrepov.
Tako je poskrbljeno za želve (avtohtone močvirske sklednice), dvoživke in ptice, ki so se preselile v gramoznice zato, ker je bila Sava že pred gradnjo HE tu popolnoma regulirana – med njimi so tu zdaj tudi breguljke, ki za gnezdenje potrebujejo navpične peščene stene, v katerih si zgradijo gnezdilni rov. Za malega deževnika in malega martinca so na brežini pripravili posebno 2 km dolgo in od 10 do 20 metrov široko zeleno bermo, katere en del sega v vodo, drugi pa je na površju in tema dvema vrstama ptic omogoča gnezdenje, drugim pticam pa nudi tudi zatočišče v času selitev.
Na najširšem delu akumulacijskega jezera, kjer doseže širino 850 metrov, so štirje grajeni otoki z novimi habitati, ki obenem zagotavljajo stalen tok s kroženjem vode proti brežini. Vsako leto tu s sonarjem preverjajo morebitno zamuljenost bazena, pripravljena pa imajo tudi tri območja za odlaganje mulja. Trije otoki so zasajeni in namenjeni visoki vegetaciji, medtem ko bo četrti ostal gol in bo namenjen gnezdenju čiger, morskih ptic iz družine galebov. Zdajšnja ureditev z nadvišanjem nasipov rešuje tudi težave divjadi, ki se zaradi starih regulacij Save ob visokih vodah ni imela kam umakniti.
Na novo urejeni habitati nudijo življenjski prostor tudi plazilcem, žuželkam, metuljem, netopirjem ter ribam, medtem ko se bodo nedavno zasajene sadike topolov sčasoma razvile v gozd s suhim traviščem, ki bo namenjen zlasti hroščem (škrlatni kukuj, Cucujus cinnaberinus). V letu 1968 je Tovarna celuloze Krško namreč za potrebe svoje proizvodnje zaprosila takratne oblasti, da na tem območju zasadijo hitro rastoče topole, ki so že čez dve desetletji dale zavetje tej vrsti hrošča, ki se hrani z odmrlo lesno biomaso. Zaradi hrošča kukuja je tu nastala tudi Natura 2000. Del nasadov so pred izgradnjo HE posekali, v Infri pa nato zasadili 28 hektarov površin s topoli.
Nad vzdrževano potjo je območje 1,5 ha suhih travišč, ki so po DPN-ju nastala na območju, kjer so bile prej kakovostne njive. Približno hektar zemlje so odstranili in navozili gramoz, saj suha travišča uspevajo na območju prodnatega dela Save, na njih pa uspevajo tudi orhideje.
Kar se ribjega življa tiče, vpliva akumulacij ni mogoče zanikati. V Savi na območju Brežic so bile v preteklosti vodilne vrste podust, mrena, globočki, ogrica in platnica, ki se pretežno drsti v reki Krki in deloma tudi v Savi. Manj pogoste so bile rdečeoke, rdečeperke, ploščiči, smuči, postrvi in številne druge vrste. Na območju predvidene akumulacije HE Mokrice bodo poplavljena najpomembnejša drstišča platnice, ki se na tem mestu tako ne bo mogla več razmnoževati. Investitor bo moral torej dobro poskrbeti: prvič, za ustrezen prehod v reko Krko, za kar sta na HE Mokrice predvideni dve ribji stezi, in drugič, za ureditev nadomestnih habitatov za drst platnice. Za načrtovanje omenjenih posegov bo moral predhodno pridobiti podatke o migratornih poteh, času migracij in številčnosti ribjih populacij na tem območju, kasneje pa spremljati spremembe ribje združbe kot posledice izgradnje akumulacijskega bazena in spremljevalnih ukrepov.
Zaradi energetske rabe prihaja do nihanja gladine vode v akumulacijskem bazenu, jezovi pa hkrati preprečujejo prehajanje sedimentov po reki, zato začne reka poglabljati strugo, kar vodi v padec nivoja podtalnice. Z izgradnjo HE so zato uredili tudi drenažne kanale, s katerimi uravnavajo višino podtalnice, kar je pomembno za odvod zaledne vode, ki so ji z izgradnjo akumulacijskega bazena zaprli naravno pot do struge Save. Vzdrževanje trenutnega nivoja podtalnice oziroma njen dvig za največ 1,5 m je pogoj za obstoj kmetijstva. Predvsem drevesa (sadovnjaki), ki imajo globlji koreninski sistem, so namreč prilagojena na globino podtalnice in večje nihanje globine lahko povzroči odmiranje večjih površin, zaraslih z drevjem. Danes je podtalnica višja kot nekdaj in omogoča tudi nastajanje mokrišč.
Stik podzemne vode med akumulacijskim bazenom in okolico je prekinjen. Nasipi so tesnjeni, pod terenom so betonske diafragme (žepi), zgoraj pa je bentonitna membrana. Vse to preprečuje pretakanje savske vode v zaledje in obratno, tako da mešanje med podtalno in savsko vodo ni več mogoče.
Velja še omeniti, da se ob gradnji HE Vrhovo, ki so jo na Savi zgradili pred ostalimi HE, ter ob izgradnji HE Boštanj in HE Arto Blanca, na tak način, kot je z razgibano linijo in diverzifikacijo potekal pri HE Brežice in tudi HE Mokrice, sploh ni razmišljalo niti načrtovalo. Sčasoma se pod pritiski javnosti ter z izobraževanjem in ozaveščanjem vseh deležnikov (od politikov in odločevalcev do projektantov in delavcev na terenu) spreminja ustaljena razmišljanja in prakse ter se ponuja nove in bolj dinamične izvedbe posegov v prostor (z bolj sonaravnimi rešitvami). Ureditve na HE Brežice so se snovale celovito (stene za breguljke, trstičevje za ptice, skale in hlodi za želve). Podlaga za ureditev je seveda gradbeno inženirska, saj mora nasip držati vodo, vendar pa so se pri izgradnji HE Brežice veliko naučili ne le projektanti in inženirji, pač pa tudi naravovarstveniki.
Podobno so projektirali tudi HE Mokrice, kjer načrtujejo povečanje prostora za vodo in bolj dinamično ureditev večjih vodotokov – drenažni sistem naj bi skrbel za reguliranje vode, visokovodni razbremenilnik za razlivanje viška vode v zaledje in potem pod HE nazaj v strugo, z drugimi tehničnimi ureditvami pa bi uredili še prepuste, nasipe in deponije, ki naj bi skrbele za funkcioniranje HE Mokrice. Podlage za rešitve, ki so jih načrtovali za HE Mokrice, so tako nastajale že prej – ob izgradnji HE Brežice, kjer so že poskrbeli za ureditev prehoda rib, pri HE Mokrice pa razmišljajo še o poglobitvi dela ribjih poti ter rešitvah za druge organizme, ki se premikajo skozi sediment in so hrana ribam. Ker je dinamika sinonim za reko, ki se spreminja skozi čas in prostor, načrtujejo bolj dinamične oblike ureditve prostora, ki bi jih še bolj prilagodili naravi. Reka namreč vsakemu pomeni nekaj drugega- za nekoga je lahko vir vode za namakanje ali hlajenje, drugemu pomeni oviro in težavo ob poplavah, tretjemu pa prostor za rekreacijo ali sprostitev.
Kratka predstavitev projekta izgradnje HE na spodnji Savi
Investicijski projekt za izgradnjo HE na spodnji Savi, za katerega je bil v letu 2000 sprejet poseben zakon in podpisana koncesijska pogodba s HSE, se je začel izvajati v letu 2002. Vsako HE naj bi dokončali v treh letih, s poskusnim obratovanjem 1 leta (okvirno po 42 mesecev). Glavni razlogi za izgradnjo HE na spodnji Savi so bili protipoplavna zaščita celega Posavja, zlasti območij z naselji Malence in Krška vas, ki sta bili redno poplavljeni, zatem energetski učinki (preskrba z električno energijo iz obnovljivih virov iz vsake HE za pribl. 40.000 gospodinjstev), kakovost bivanja za lokalno prebivalstvo (ureditev cestne infrastrukture, mostov, pešpoti in rekreacijskih površin), razvoj kmetijstva (namakanje) in turizma.
Projekt izgradnje HE na spodnji Savi izvajata družba HESS in javno podjetje Infra. Financiranje projekta izgradnje HE je tako ločeno na energetski in infrastrukturni del, skupna vrednost naložbe za izgradnjo 5 HE na spodnji Savi pa znaša okoli 850 milijonov evrov. Delež za energetski del znaša približno 55 % (460 mio €), za infrastrukturni pa 35 % (300 mio €), delno pa projekt financirajo tudi lokalne skupnosti. Energetika tako financira in pokriva energetski del projekta, medtem ko se infrastrukturni del financira iz proračuna in tudi iz vodnega sklada, v katerega se stekajo še vodna povračila energetskih družb. Tudi ostale infrastrukturne ureditve so skladno urejene in vodene (DRSI na primer izvaja elektronapetostno omrežje).
Javno podjetje Infra d. o. o. je bilo ustanovljeno v letu 2004 za izvedbo ureditve vodne in druge državne in lokalne infrastrukture na območju izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save ter za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Obveznost izvedbe ureditve na vplivnem območju izkoriščanja energetskega potenciala spodnje Save je v letu 2004 prevzela od dotedanjega koncesionarja HSE. Izgradnjo infrastrukture financira MOP oziroma v njegovem imenu družba Infra, ki kot koncesionar izvaja investicijo.
Družba HESS- Hidroelektrarne na Spodnji Savi d. o. o., ustanovljena v letu 2008, sodi med trenutno največje investitorje izgradnje obnovljivih virov energije v Republiki Sloveniji (za izgradnjo novih hidro objektov za proizvodnjo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije). Poleg investicijskega dela je družba vzpostavila tudi sistem obratovanja in vzdrževanja na že zgrajenih hidroelektrarnah, ki omogoča optimizacijo delovanja HE ob njihovem varnem in zanesljivem obratovanju.
Družba HESS pokriva energetski del projekta, torej izgradnjo jezovnih zgradb in del akumulacij. V vseh 5 HE naj bi skupaj vsako leto proizvedli okoli 5,3 % vse porabljene električne energije v Sloveniji (skupaj okoli 13.000 GWh). Stroški proizvodnje so razmeroma majhni, saj ceneje elektriko v Sloveniji proizvajajo le dravske elektrarne in NUK. HESS naj bi na letnem nivoju ob letni proizvodnji 800 GWh v vodni sklad prispeval okoli 3,2 mio evrov, občine pa bi dobile 2,4 mio evrov. Z ustvarjanjem energije doma iz lastnih virov letno tako v proračun prispevajo od 3,2 do 3,5 % sredstev.
Prvi dve HE- (Boštanj in Arto Blanca) sta bili dokončani brez večjih posebnosti (delujeta od 2006 oz. od 2009). Poskusno obratovanje HE Krško se je že pričelo s 17-mesečno zamudo. Takratna Vlada RS se je odločila, da bodo HE Krško, HE Brežice in HE Mokrice manj obremenile vodni sklad za gradnjo neenergetske infrastrukture ob verigi na spodnji Savi, ki vključuje akumulacije, nasipe, ceste, brežine ipd. Po izgradnji prvih treh HE (Boštanj, Arto Blanca in Krško) se je spremenila zakonodaja s področja umeščanja v prostor, pobuda za državni prostorski načrt (DPN) pa je bila dana v letu 2006. V času izvajanja projekta se je zakonodaja o urejanju prostora tako spremenila že trikrat.
Državni prostorski načrt za HE Brežice je bil tako s triletno zamudo sprejet junija 2012, saj so naravovarstveniki želeli, da se Sava v spodnjem toku umesti v varovano območje Nature 2000. Raziskave, ki jih je financirala energetika, so pokazale, da so ribje vrste, ki živijo na tem delu Save, razširjene tudi drugod po Sloveniji. Ob posodobitvi območij Nature 2000 je spodnja Sava nazadnje ostala zunaj varovanega zemljišča, kar je morala potrditi še evropska komisija. Nadaljnjo oviro v izgradnji so v letu 2013 predstavljali tudi finančni viri za dokončanje neenergetske infrastrukture ob zadnjih dveh elektrarnah – HE Brežice in HE Mokrice. V letu 2014 so v HESS za HE Brežice dobili okoljevarstveno soglasje, pri spreminjanju pokrajine – ustvarjanju mirnih območij z nadomestnimi habitati pa je sodelovala vrsta domačih in tujih strokovnjakov. V primeru, da HE Mokric ne bi izgradili, nameravajo na Hrvaškem sami poskrbeti za upravljanje Save do Siska.
Širše območje akumulacije pri HE Brežice je bilo v zadnjih 250 letih v celoti pod vplivom aluvialnih procesov – erodiranju struge v rečnem koritu in obsežnemu odlaganju sedimentov (rečno korito, obrežni nasip in poplavna ravnica). Danes površinske vode ob izvedenem monitoringu kažejo dobro stanje, čeprav so študije iz leta 2011 pokazale, da 90 % obremenitve z evtrofikacijo prihaja po Savi navzdol do HE (na tem delu spodnje Save znaša obremenitev le 6-7 %), zato bi morala država, ki je odgovorna za čistost voda, ukrepati gorvodno. Na spodnji Savi zdaj rešujejo tudi pojav plavja (kar nekaj ton na letnem nivoju odpeljejo na deponijo), meritve pa izvajajo tudi za sedimentacijo.
Organizator ogleda HE Brežice in predstavitev izvedbe projekta: Savaprojekt d. d., Krško :
- Peter Žigante, univ. dipl. biol., glavni direktor družbe Savaprojekt d. d.
- Andraž Hribar, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž., direktor projektov infrastrukturnih ureditev HE Brežice in HE Mokrice, Savaprojekt d. d.
- Nuša Vanič, univ. dipl. ekol., vodja projektov na področju urbanizma, Savaprojekt d. d.
- Sergeja Bogovič, org. soc. mreže, odgovorna za stike z javnostmi (PR), Savaprojekt d.d.
Prisotni predstavniki družb Infra in HESS:
- Anton Vetrih, vodja projekta v javnem podjetju Infra d. o. o., Leskovec pri Krškem
- Silvester Jeršič, direktor projektov, HESS d. o. o.
- mag. Vojko Sotošek, direktor javnega podjetja Infra
- Bogdan Barbič, direktor, HESS d. o. o.
Prisotni predstavniki UO SDZV:
- dr. Marjetka Levstek, predsednica
- prof. dr. Mihael J. Toman, podpredsednik
- dr. Brigita Jamnik
- mag. Mojca Vrbančič
- dr. Polona Pengal
- Nataša Uranjek
Prenesite si PDF sporočila za javnost.
Preberite še:
Stališča SDZV glede HE: Ali je hidroenergija res zelena energija, 17. 4. 2019
