Septembrske poplave v letu 2023
Mihael Brenčič
Poplave so pojav, ki je izredno pester. Vsak poplavni dogodek ima svojske značilnosti, poplava se razlikuje od poplave. Pa kljub temu skušamo poplavam poiskati skupne značilnosti. Vzrokov za to je več. Prvi je gotovo ta, da skušamo to naravno katastrofo bolje razumeti, drugi pomembni vzrok pa je, da se z boljšim poznavanjem poplav lažje borimo proti njim, saj so protipoplavni ukrepi učinkovitejši, če poznamo naravo poplavnih dogodkov. Zaradi tega poplave tudi klasificiramo; govorimo o nižinskih poplavah, o hudourniških poplavah in o drugih vrstah poplav (povezava). Pogosto pa uporabljamo tudi opredelitev poplav glede na njihov letni čas. Včasih so bile v naših krajih značilne novembrske poplave, poznali pa smo tudi Miklavževe poplave, do katerih je prihajalo v decembru mesecu po Miklavžu, ki je prinašal darila, pogosto pa tudi poplave. Do teh poplav je prihajalo takrat, ko se je nenadoma na hitro otoplilo, dež pa je padel na zamrznjeno podlago tal ali pomrznjen sneg. Ker se padavinska voda v takšno zamrznjeno podlago ni mogla infiltrirati, je nastal močan poplavni val. Toda, pojma septembrske poplave do sedaj nismo poznali. Zakaj prav septembrske poplave? Pri nas v Sloveniji takšne poplave redko beležimo. Zdi pa se, da na globalni ravni poplave v septembru, predvsem na območju severne hemisfere, postajajo pogostejše. Ti ekstremni hidrološki dogodki so povezani s prehodom iz vročega poletja v nekoliko hladnejšo jesen.
Misel na septembrske poplave se mi je kot avtorju tega zapisa porodila, ko sem v različnih domačih in mednarodnih medijih spremljal agencijske in druge novice o poplavah, do katerih je po celem svetu prišlo v septembru 2024. Po lanskih katastrofalnih avgustovskih poplavah (povezava) so nam bili v Sloveniji v letu 2024, kljub posameznim urbanim poplavam na Obali, prihranjeni ekstremni poplavni dogodki večjega obsega. Že v naši bližnji soseščini, v Srednji Evropi, pa je prihajalo do velikih poplavnih katastrof. Velike poplavne katastrofe so se v septembru 2024 dogajale tudi drugod po svetu, v Afriki in v jugovzhodni Aziji.
Čeprav Slovenci pogosto želimo delovati globalno in vplivno, pa smo pogosto usmerjeni le v naš majhen košček Zemlje, širše pa se le redko kdaj ozremo. Ko se soočimo s katastrofo, se nam zdi, da se naravne nesreče dogajajo le nam. Če smo na varnem in zasledujemo novice o naravnih katastrofah drugod po svetu, pa si rečemo, kakšna sreča, da se to ni zgodilo nam. Žal v svetu, ki se sooča s posledicami sprememb podnebja, nismo nič posebnega. Očitno prehajamo v obdobje, ko se podnebna tveganja povečujejo, s tem pa tudi pogostost katastrofalnih poplav. Zato je smiselno, da poznamo poplave tudi drugod po svetu. Temu poznavanju je namenjen tale pregledni zapis o septembrskih poplavah v letu 2024. Nekatere od teh dogodkov bom skušal obdelati še nekoliko podrobneje v posebnih zapisih, zato za sedaj podajam le kratke notice o njih.
Slika 1: Satelitska slika ciklona Boris z dne 16. septembra 2024 z jedrom na območju Panonske nižine (vir slike: NASA – NASA Worldview, Public Domain).
Med vsemi septembrskimi poplavami v letu 2024 so se nas verjetno najbolj dotaknile poplave, do katerih je prišlo v srednji in vzhodni Evropi. V sredini septembra 2024 so nastopile ekstremno in nenavadno visoke padavine, ki so jih meteorologi povezali s ciklonom, poimenovanim Boris. Na območju srednje Evrope je nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki je imelo za posledico, da je iz severa proti jugu vdrl hladen zrak, ta pa je naletel na zelo segret zrak nad Sredozemskim morjem. Oblikovalo se je obsežno ciklonsko območje z obilnimi padavinami. Te padavine so prizadele zelo široko območje. S katastrofalnimi poplavami so imeli opraviti v Romuniji, na Slovaškem, Češkem, v južni Poljski, vzhodni Avstriji in južni Nemčiji. Ekstremne padavine so se preselile tudi v osrednjo Italijo, kjer pa je ciklon oslabel. Na visoke padavine so reagirale vse velike reke na območju. Spremljali smo alarmantna poročila o visokih gladinah reke Donave, ki je osrednja reka tega območja. Donava je prestopila bregove na Dunaju, v Bratislavi in v Budimpešti, vendar pa je bila zaradi dokaj učinkovitih protipoplavnih ukrepov škoda omejena le na neposredna poplavna območja ob reki. Brez teh ukrepov bi bila škoda še mnogo večja. V času priprave prispevka na celotnem območju poročajo o 24 mrtvih, vendar je še vedno nekaj ljudi pogrešanih in bo število žrtev verjetno še naraslo.
Slika 2: Reševalni čoln na Ostravi na Češkem (foto: Kamil Czaiński – Wikipedia).
Skoraj istočasno kot v srednji Evropi je prišlo do zelo hudih poplav tudi v jugovzhodni Aziji, na območju Vietnama in Mjanmara. Prizadeto je bilo tudi območje južne Kitajske in Filipinov. Iz drugih jugovzhodnih azijskih držav ni podrobnejših poročil. Vzrok za tako hude poplave je bil tajfun, ki so ga meteorologi imenovali Yagi. To je bil do sedaj v letu 2024 najmočnejši azijski tajfun. V severnem Vietnamu je Rdeča reka prestopila bregove in poplavila ulice Hanoja ter drugih mest, ulice so bile poplavljene do višine nekaj metrov. Poplave so porušile številne stavbe in mostove, sprožili so se številni plazovi. V tej državi so poplave terjale vsaj 200 žrtev. Zelo hude posledice tega dogodka so bile tudi v Mjanmaru, plazovi so terjali preko 200 žrtev, poplave prav tako. Katastrofa v tej državi ima takšne razsežnosti, da je vojaški režim, ki velja za zelo zaprtega in nekooperativnega, zaprosil za mednarodno pomoč. Ker na nekaterih od prizadetih območij sistemi civilne zaščite v celoti niso vzpostavljeni, dejanski obseg katastrofe ne bo nikoli znan.
Podobno je tudi v Afriki, kjer so viri o obsegu in posledicah naravnih katastrof še vedno zelo pomanjkljivi, novice o teh dogodkih pa zelo redkokdaj dosežejo Evropo. Kadar pa v evropskih medijih zasledimo katero od novic, je ta skopa in pogosto pomanjkljiva. Z nenavadno visokimi padavinami so se v septembru 2024 soočili v Sahelu, na širokem območju južno od Sahare. Na severu Kameruna je deževje povzročilo, da je preplavilo krono jezu Lagdo na reki Benue, ki teče v Nigerijo. Ker je bil jez zaradi slabega vzdrževanja že zelo načet, se je porušil in v nizvodni smeri je voda poplavila severovzhodno nigerijsko provinco Borno. S to poplavo je bilo po nekaterih ocenah prizadetih vsaj 1,2 milijona ljudi, kakšno je število žrtev, še ni znano. Tudi v tem primeru so od medija do medija številke o prizadetih prebivalcih zelo različne, nigerijski mediji poročajo o relativno nizkih številkah, mednarodne organizacije pa o mnogo večjih. Zaradi te poplave je prišlo tudi do na prvi pogled komičnih dogodkov. Poplava je porušila lokalni zapor, iz katerega so pobegnili vsi zaporniki, a kasneje so se nekateri vrnili, ker je na območju zaradi poplave prisotno veliko pomanjkanje hrane. V zaporu so zagotovljeni dnevi obroki. Poplava je porušila tudi stavbe v živalskem vrtu, živali so pobegnile in se sedaj prosto gibljejo po mestu, med drugim tudi plazilci, kot so krokodili. Šole so že daljši čas zaprte, javni sistemi ne delujejo, prizadeta je pitna voda in ogrožena je kmetijska pridelava hrane. Novice nakazujejo, da je prišlo do več simultanih dogodkov in poškodb več različnih jezov, in ne le jezu Lagdo. Poplav pa v času nastajanja našega prispevka še ni konec.
Slika 3: Posledice porušitve jezu Lagdo v Kamerunu na nizvodnem območju v Nigeriji (vir: Wikipedia).
V okviru pregleda septembrskih poplavnih dogodkov na globalni ravni omenimo še poplave v Sudanu, ki so nastopile konec avgusta 2024. Na območju Port Sudana, ki se nahaja na severovzhodu države ob Rdečem morju, je prišlo do močnega deževja, zaradi katerega je voda prelila krono jezu Arbaat, posledično pa se je jez, ki leži zahodno od mesta, porušil. Nastal je poplavni val, ki naj bi v nizvodni smeri zalil številne vasi in mesta ter prizadel veliko število prebivalcev. Poročila o tem, kaj se je zares zgodilo, so pomanjkljiva in med seboj protislovna. Ocene o žrtvah so zelo različne. Nekatera poročila trdijo, da ima katastrofa podobne razsežnosti kot tista, do katere je prišlo septembra 2023 v Derni v Libiji (povezava). V celotnem predelu Sudana, ki je bil prizadet zaradi poplav, naj bi bilo prizadetih več kot 100.000 ljudi. Tudi za Sudan verjetno nikoli ne bomo izvedeli, kaj se je zares zgodilo. Zaradi državljanske vojne je oteženo delovanje agencij Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih humanitarnih organizacij. Država je razdejana, poplave so prizadele velika območja, v nekaterih predelih vlada lakota, mednarodne humanitarne organizacije pa poročajo o začetkih epidemije kolere. Vse to povzroča velike begunske valove, ki se obračajo predvsem proti severu. Zaradi razpada civilnih sistemov je celotna javna infrastruktura nevzdrževana in v primerih, kot je bila porušitev jezu Arbaat, je postala tudi nevarna.
Na koncu takšnega zapisa bi morala slediti morala, »nauk zgodbe«. Vendar za to ni potrebe, dejstva, ki smo jih nanizali, govorijo sama zase.
P.S. Tik pred koncem meseca, ko je bil prispevek že zaključen, je prišlo še do katastrofalnih poplav v Nepalu in ob vzhodni obali ZDA, kjer je bilo zaradi hurikana Helena najhuje v zvezni državi Severna Karolina. V obeh primerih so poplave terjale več kot 100 žrtev.
