ŠKODA, ŠKODE, ŠKODI, ŠKODO, PRI ŠKODI, S ŠKODO
prof. dr. Mihael Brenčič
Kje je škoda? Kakšna je škoda? Česa je škoda? Škoda je škode. Prav to, škoda je škode. Čeprav je to le na videz zanimivo retorično poigravanje z besedo škoda, je v njem nekaj resnice. Beseda škoda je večpomenka, beseda z več pomeni. A ne glede na pomenske nijanse je vsakomur jasno, kaj z njo tolmačimo. Škoda je posledica nesreče in jo lahko opišemo z vrednostjo v valuti, prav tako pa je povezana z našim vrednostnim sistemom. Staro pero, ki smo ga uporabljali še v osnovni šoli, ima lahko za nas veliko čustveno vrednost, in ko smo ga pozabili na enem od naših zadnjih sestankov in ga s tem za večno izgubili, za nas ta izguba predstavlja veliko škodo, čeprav za pero ob poskusu morebitne prodaje ne bi dobili niti piškavega oreha. Takšno škodo lahko opredelimo kot nematerialno.
Slika 1: Poplave v avgustu so prizadele in ogrozile tudi nekatere vire pitne vode. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Zgodnje avgustovske poplave so v Sloveniji povzročile visoko materialno in nematerialno škodo in žal so terjale tudi človeške žrtve. Nekateri ljudje so izgubili vse svoje nepremično in premično premoženje, veliko industrijskih kapacitet je bilo skoraj povsem uničenih, škoda je visoka tudi v kmetijstvu in na prometni infrastrukturi, pa še kje. Že takoj od začetka avgustovskih poplav skrbno spremljam, kaj in kako mediji poročajo o nastalih materialnih škodah in kako različni subjekti te škode vrednotijo. In ocene škod, ki so posledica poplav, s časom rastejo kot buhtlji v pečici moje babice. Premier Robert Golob je ob prvem intervjuju na televiziji, takoj po dogodku, izjavil, da se škode gibljejo okoli 500 milijonov evrov, nato pa je številka iz tedna v teden začela rasti. Še ne dolgo tega se je ustavila pri okoli 4 milijardah evrov, nato pa sem v zadnjih sobotnih časopisih sredi septembra 2023 presenečeno prebral, da bo za sanacijo odprave posledic poplav potrebnih vsaj 6,7 do 7 milijard evrov. Po besedah premierja naj bi dejanska škoda zaradi poplav znašala 4,7 milijard evrov, preostali dve milijardi evrov pa naj bi bili namenjeni razvoju, to je povečanju odpornosti na bodoče poplave. In nad to grobo oceno stroškov sem se zamislil.
Moj zapis ni namenjen oporekanju pomoči ob poplavah prizadetim posameznikom in podjetjem, pravzaprav ne nameravam neposredno naslavljati kritike nobenemu od prizadetih subjektov. Nesporno je, da je pomoč po poplavah nujna. Pri tem pa se je treba zavedati, da bo mogoče zaradi narave proračuna nekatera finančna sredstva izplačati postopoma, v daljšem časovnem obdobju. A kadar so v igri visoka finančna sredstva, je s tem povezanih zelo veliko različnih interesov, in kakor bi rekel naš nekdanji Instagram predsednik države, strici iz ozadja so na delu. V takšnih visokih vsotah se vedno skrivajo nelegitimni interesi in želja po dobičku. To je preprosto treba preprečiti.
Slika 2: Ponekod je narasla voda tudi spodjedla ali povsem uničila vodovodne cevovode. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Bruto domači proizvod v tekočih cenah je za Republiko Slovenijo v letu 2022 znašal nekaj več kot 57 milijard evrov, po sedanjih ocenah znaša načrtovani proračun države za leto 2024 15,2 milijard evrov. Z malce aritmetike lahko izračunamo, da zgornja ocena stroškov, potrebnih za sanacijo poplavnih škod, ki jo je podal finančni minister, predstavlja nekaj manj kot polovico državnega proračuna v prihodnjem letu in 12 % lanskega domačega proizvoda. In če obrnem svoja izvajanja še na nekoliko populistično stran, vsak od nas, tako tisti, ki plačujemo davke, kot tisti, ki jih ne, bo za obnovo po poplavah prispeval med 3.300 in 3.500 evri. Malo ali veliko? Kakšna je vaša plača ali pokojnina? Ta sredstva seveda ne bodo izplačana v enem letu, pa vendarle terjajo zelo temeljit premislek. Do državnega proračuna imamo zelo abstrakten odnos, večina od nas tudi do plačevanja davkov, ki so vedno previsoki, ne zavedamo pa se, da je od tega odvisno delovanje naše države in družbe. Iz tega vira se ne napajajo samo plače izvoljenih politikov, kot to tako radi poudarjamo, temveč tudi šole, zdravstvo, kultura in še in še. Ob pripravi proračunov za leti 2024 in 2025 je Ministrstvo za finance od proračunskih porabnikov že zahtevalo zmanjšanje obsega predvidenih sredstev za 4 %, razen v primeru, ko so stroški namenjeni sanaciji poplav. To pomeni, da se bodo na drugih javnih področjih naložbe zmanjšale. Tudi meni tako ljuba knjižnica NUK 2 še nekaj časa ne bo izvedena.
Na papir zlahka napišemo velike številke, predstavljati pa si jih ne znamo. Če nam župan v centru mesta zviša parkirnino za 50 centov, se razburjamo, če pa nam politiki govorijo najprej o štirih milijardah in nato o sedmih milijardah, pa smo tiho, ker ne vemo, koliko denarja je to, ne predstavljamo si. Kot geolog sem pogosto soočen s problemom, kako laikom razložiti starost Zemlje in razvoj živih bitij na njej, na primer bakterij in človeka. Ne znamo si predstavljati tega, da je naš planet star natančno 4,543 milijarde let. To je izjemno velika številka. Pa vendarle, poizkusimo. Raztegnimo roke, in si predstavljajmo, da razpon naših rok predstavlja zgodovino Zemlje, ves čas od začetka pa do danes. Na primer, da je Zemlja nastala na naši levi strani, na konici levega sredinca. Krenimo naprej po času. Prve bakterije so se pojavile nekje okoli našega levega komolca in prvi dinozavri nekoliko pred našim desnim zapestjem. Kaj pa današnji ljudje, kdaj se pojavimo? Če odstrižem noht na svojem desnem sredincu, sem v primerjavi z dolgo zgodovino planeta izbrisal celo človeško zgodovino. Sedaj pa k oceni finančnega ministra o stroških obnove po poplavah. Njegovo oceno sedem milijard evrov naj predstavlja razpon mojih rok, tako kot v primeru zgodovine Zemlje. Prva, sicer napačna ocena poplavnih škod, ki jo je izrekel predsednik vlade takoj po dogodku, je na mojem levem zapestju. Neposredna škoda 1,1 milijarde evrov, ki so jo utrpele občine, je nekoliko pred mojim levim komolcem, ministrov interval ocene od 6,7 do 7 milijard evrov, to je 300 milijonov, pa je na moji desni dlani, od začetka pa do konice prstov. Verjetno ni potrebno poudarjati, kaj vse lahko naredim s svojo desno dlanjo in kako široka je ministrova pavšalna ocena. In kaj vse se skriva med mojim levim komolcem in desnim zapestjem?
Čas neposredno po naravni katastrofi se ne zdi primeren za natančne ocene in dlakocepljenje. Treba je hitro ukrepati, a star slovenski pregovor pravi, da kdor hitro da, dvakrat da. In pri odpravljanju posledic poplav moramo poskrbeti prav za to, za premišljeno usmerjanje finančne pomoči in njeno razdeljevanje. Sredstva iz javnih virov morajo biti usmerjena zelo ciljano, tja, kjer so zares potrebna. In pri tem bi rad ponovno poudaril, da je potrebno natančno poznavanje tega, kar se je zgodilo, le tako bomo lahko ocenili, kakšne so prave škode in jih ustrezno sanirali. Ponovno poudarjam, potrebno je narediti resno forenzično analizo poplavnih dogodkov in drugih naravnih nesreč, ki so se nas doletele v zadnjih dveh letih, od začetka leta 2022 (povezava). Le na podlagi takšnih podatkov je možno podati tudi pravilno in natančno oceno poplavnih škod ter ustrezno usmeriti javne finančne vire, ki jih je vedno premalo. Ta trenutek pa imam občutek, da se te aktivnosti ne odvijajo, s časovnim oddaljevanjem od dogodkov pa se informacije vse bolj izgubljajo. Pavšalne in nepregledne ocene za takšne potrebe ne morejo biti izhodišče.
Slika 3: Ponekod so razmere na terenu, ki so vladale med poplavami v začetku avgusta 2023, zahtevale ukrepanje že med samim dogodkom. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Naj na to problematiko opozorim še nekoliko drugače. Moč poplave lahko merimo in ocenjujemo na različne načine. Pogosto nas zanima tudi primerjava med posameznimi poplavami, katera in kdaj je bila največja (povezava). Eden od načinov je tudi ta, da med posameznimi poplavnimi dogodki, ob ustrezni revalorizaciji, primerjamo nastale škode. Poskusite to narediti na podlagi javno dostopnih podatkov za poplave, ki so Slovenijo prizadele v letih 1990, 2010 in 2012. Veliko uspeha vam želim. Meni je do sedaj uspelo nabrati le nekaj skopih člankov s prav tako skopimi podatki o nastalih škodah. Do sedaj mi ni uspelo najti niti ene resne primerjalne analize škod med preteklimi poplavnimi dogodki. Upam, da sem le toliko nespreten, da zato teh podatkov nisem uspel najti. Prepričan sem, da ti podatki obstajajo, a da bi se do njih dokopal, bi moral vložiti izredno veliko truda in trme. To pa hkrati tudi pomeni, da se iz preteklih poplavnih dogodkov nismo veliko naučili. Učimo se lahko le na podlagi dostopnih, odprtih in transparentnih podatkov. Morda bi si pri tem za zgled izbrali bogato Švico, ki se je po ekstremnih poplavah leta 2005 lotila temeljite analize dogodka in na podlagi teh dognanj korenito spremenila svoje ravnanje in zaščito pred poplavami, s čemer je investirala tudi v zmanjšanje poplavnih škod.
Transparentnost podatkov o nastalih poplavnih škodah in o finančnih sredstvih za njihovo sanacijo je nujna. To bo izboljšalo zaupanje strokovne in laične javnosti v vložena sredstva in v izvedene ukrepe. Javni finančni viri so vedno omejeni in zato jih je treba skrbno uporabljati. Njihovo preusmerjanje vedno prizadene druge, prav tako nujne javne finančne investicije. Pri tem pa se je treba zavedati še nečesa, to je sprememb podnebja, ki inducirajo vremensko pogojene naravne nesreče. Prav v letu 2023 smo priča številnim vremensko pogojenim dogodkom, ki so povzročili veliko materialno škodo in človeške žrtve, če se dotaknemo le evropskih držav; Italija, Španija, Grčija in Bolgarija so bile poleg Slovenije deležne ekstremnih vremenskih dogodkov, ponekod so bile med temi dogodki višine zabeleženih padavin tako visoke, kot še nikoli do sedaj. Zato ni prav nič nenavadno, da je evropski komisar za krizno ukrepanje Janez Lenarčič v intervjujih že nekajkrat omenil, da so finančni viri in kapacitete civilne zaščite na meji svojih zmogljivosti ter da bo treba spremeniti načine zaščite, delovanja in ukrepanja ob naravnih nesrečah.
Tudi pri državnem proračunu bomo morali spremeniti dosedanje pristope in naravne nesreče, ki bodo posledica podnebja, te bomo morali na nek način vnaprej vključiti v napovedovanje prihodnje porabe javnih finančnih sredstev. Čeprav je nemogoče napovedati, kdaj se bo podoben dogodek, kot je bil ta v avgustu 2023, ponovno zgodil, je treba vzeti v zakup, da bodo v prihodnosti ti dogodki pogostejši. Tokratna nesreča predstavlja velik makroekonomski in fiskalni šok za nacionalo ekonomijo in v prihodnje verjetno ne bo nič drugače. Čeprav se prebere kot nekaj, kar je lahko zapisati, se je treba zavedati, da je pot k temu tudi podnebno naravnan in vzdržen državni proračun.
