Kdor to bere, je osel
Ob svetovnem dnevu oslov – 8. maj
Kdo od vas se iz svojega otroštva, iz osnovnošolskih dni, ne spomni grafitov po stenah v bližini šole, na katerih je pisalo: »Kdor to bere, je osel«? Ali pa listkov z enakim napisom, ki so med poukom krožili po razredu? Najbolj predrzni mulci so komu od sošolcev to celo napisali v šolski zvezek, na primer za slovenščino, ali pa celo na kateder, za katerim je med poukom sedela učiteljica.
Osel je prispodoba za trmastega in neumnega človeka, ki pogosto nastopa v zmerljivkah, na primer: »Ti si osel!«. Spomenik so oslu postavili tudi v književnosti in filozofiji. Med tem, ko svojega gospodarja rešuje iz zagat znameniti Sancho Pansa, oporoda še znamenitejšega Don Kihota, za njim potrpežljivo jezdi na oslu. Tudi v slovenski književnosti imamo lep spomenik oslom in njihovim križancem s konjem, v že nekoliko pozabljenjem mladinskem delu »Mule in liščki« jih je opisal Tone Seliškar. V filozofiji osel nastopa v paradoksu o svobodni volji, ki je po srednjeveškem sholastičnem filozofu imenovan Buridanov osel. To je osel, ki je enako žejen kot lačen in stoji med vedrom, polnim vode, ter veliko kopico sena. Ker se ne more odločiti, česa bi se lotil prej, umre. To so le najbolj znameniti nastopi oslov v književnosti in filozofiji, z nadaljnim brskanjem po literaturi pa bi takšnih ali drugačnih prispodob, povezanih z osli, našli še veliko.
Slika 1: Osel je radovedna žival. (vir fotografije: Wikipedia)
Gotovo bo kdo porekel, da je mednarodni dan oslov še ena od brezštevilnih neumnosti, ki se valjajajo po svetovnem spletu in si jo je izmislil kakšen brezdelnež, zato da bi požel nekaj pozornosti. Toda, če le malo razmislimo, bomo hitro ugotovili, da je to dan, ko se lahko upravičeno poklonimo tej živali, brez katere civilizacije verjetno ne bi bilo, ali pa bi se ta razvijala mnogo počasneje, zlasti v težko dostopnih krajih pa se človek ne bi naselil. Osli so nekoč za seboj vlekli različne vprege, nosili so tovore, poganjali so mline in namakalne naprave. Nobena druga žival ni tako vztrajna, da bi zmogla preživeti na tako dolgih poteh, toliko časa in v tako ekstremnih vremenskih razmerah. Po mnenju nekaterih je vloga oslov v zgodovini človeštva vsaj tako pomembna, kot izum lončevine, metalurgije in pisave. S pomočjo osla je človek razvil koncept potisne in vlečne sile ter transporta na dolge razdalje.
Svetovni dan oslov je nastal na podlagi zamisli dr. Abdula Raziq Kakarja, ki je zaslužen tudi za vzpostavitev svetovnega dneva kamel, ki se ga obhaja 22. junija (povezava). Dr. Raziq je specialist za domače živali sušnih območij in je tudi zelo priznan kamelolog. Že pred časom je opazil, da nihče ne slavi oslov, teh potrpežljivih živali, ki številnim ljudem širom po svetu še vedno pomagajo preživeti in vzdrževati osnovni življenski standard ter kvaliteto življenja. Sprva je to idejo pričel promovirati preko svoje Facebook strani, leta 2018 pa se je ta dan dokončno oblikoval kot mednarodni dan. Od takrat dalje je to dan, ki mu pozornost posvečajo številne nevladne organizacije in mediji po celem svetu.
Slika 2: Osli so družabne živali. (vir fotografije: Wikipedia)
Kot delovne živali so osli tesno povezani s pojmom revščine in nerazvitosti. Danes se jih kot tovorne živali uporablja le še na najbolj odročnih in nerazvitih predelih sveta. Nekoč je bil osel pomemben tudi na Balkanu ter povsod tam, kjer so bila prisotna sušna in kamnita območja, kot je to primer v Dinarskem gorstvu. Osel je bil nekoč pogost tudi v Sloveniji, na krasu in ponekod tudi v notranjosti, zlasti na visokogorskih območjih, kjer so ga uporabljali za prenašanje tovorov. Pleteršnikov slovensko nemški slovar iz leta 1894/1895 pozna za osla sopomenko tovor ali tovar, kar je podobno kot v čakavskem dialektu hrvaškega jezika na širšem območju jadranske obale. Ta beseda nas spominja, da je bila primarna naloga oslov prenašanje tovora. Po grobih ocenah je danes na svetu 40 milijonov oslov, ki ohranjajo svojo pomembno vlogo. Tudi v prehrani, saj je mleko oslic ponekod zelo cenjeno. V preteklosti lastništvo oslov ni bilo nujno povezano z revščino. Zapisi, ki so se nam ohranili iz starih civilizacij, pričajo, da so si najbogatejši posamezniki lastili tudi več kot 1.000 oslov.
Osel je bil udomačen iz afriškega divjega osla (Equus afrikanus) s križanjem namibijske in somalijske podvrste. Iz domačega osla (Equus afrikanus assinus) so nastale številne pasme oslov, skoraj tako številne so, kot pasje pasme. Udomačitev osla je bila izvedena pred 4.000 leti pr. n. št., vendar šele po tem, ko je že bila udomačena večina drugih domačih živali. Osel je z udomačitvijo prevzel vlogo, ki jo je pred tem v veliki meri opravljal vol. Do procesa udomačitve osla je prišlo na območju ene od prvih afriških civilizacij, ki se je razvila na območju med sotočjem Belega in Modrega Nila, v bližini današnjega Kartuma v Sudanu, in prvim kataraktom Nila na severu. Nubijci, ki so bili nosilci te civilizacije, so domačega osla pričeli intenzivno uporabljati in kmalu nato je že igral pomembno vlogo v razvoju egiptovskih dinastij, od koder se je razširil po celem svetu. Pastiriji so kaj kmalu ugotovili, da je osla možno križati tudi s konjem. Tako poznamo še vzdržljivejše mule, ki so križanec med oslom in kobilo, ter mezge, ki so križanci med konjem in oslico, vendar pa so takšni križanci praviloma sterilni in ne morejo imeti potomcev.
Slika 3: Transport vode z osli. (vir fotografije: The Donkey Sanctuary)
Osel je v preteklosti, in ponekod še danes, igral pomembno vlogo pri oskrbi z vodo. Zlasti v sušnih obdobjih so z osli na dolge razdalje tovorili vodo v sodih, obešenih na njihove hrbte. V Sloveniji je takšen način tovorjenja vode znan iz območja Suhe krajine. Ko so presahnili že vsi lokalni vodni viri, so ljudje odhajali po vodo do Podpeške jame na Dobrepolje, v kateri je bila tekoča voda vedno prisotna. V razvijajočem se svetu je osel še vedno pomembno transportno sredstvo za prenašanje vode. Oskrba družin z vodo je pogosta naloga žena in deklet, posedovanje osla pa jim to nalogo močno olajša, kar jim omogoča prihranek časa in s tem možnosti, da se posvetijo drugim za preživetje nujnim dejavnostim ter ustvarjanju dodatnega dohodka. Prav zaradi te pomembne vloge oslov v oskrbi z vodo je bilo leta 2021 njihovi vlogi na področju oskrbe s pitno vodo na Svetovnem tednu voda v Stockholmu posvečenih nekaj dogodkov (povezava).
Slika 4: Oslovska vleka embalaže za vodo. (vir fotografije: Weather Channel)
Osli so si zaslužili, da njihovo vlogo v zgodovini bolje raziščemo in bolje cenimo, tudi pri nas in na celotnem Dinarskem krasu. Njihov pomen in vloga nas lahko spomnita in opomnita na marsikaj. Na primer pregovor: »Tam, kjer se osel valja, tam dlako pusti.«, ki je odlična ilustracija človekovih vplivov na okolje, naravo in prostor. Žal pa pri tem ne drži tudi pregovor: »Osel gre samo enkrat na led.« Človeštvo stoji na ledu, ki se pod njegovimi nogami neprestano topi.
Prof. dr. Mihael Brenčič
