Scroll Top

Poziv k zavrnitvi novele zakona o vodah (ZV-1G)

Strokovna združenja pozivamo poslanke in poslance v Državnem zboru RS  k zavrnitvi novele Zakona o vodah (ZV-1G)

Predstavniki strokovnih združenj in društev, ki delujemo na področju voda, pozivamo poslanke in poslance v Državnem zboru RS, da v celoti zavrnejo sporni Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodi (ZV-1G) in ga vrnejo v strokovno obravnavo, ki bo omogočila tehten razmislek o ključnih posegih na področje varstva voda in zatem z javno razpravo zanje pridobila tudi širše družbeno soglasje. Sprejemu novele zakona odločno nasprotujemo tako strokovna združenja kot civilna družba, saj predlagane spremembe zakonodaje niso bile primerno strokovno utemeljene in ne dosegajo skupnih ciljev celostnega upravljanja voda, hkrati pa nedvoumno kršijo veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo – Ustavo RS (70.a člen), Aarhuško konvencijo (8. člen), Okvirno vodno direktivo (14. člen) in prenovljeno Direktivo o pitni vodi, ki določajo pravni okvir za varovanje zdravja ljudi, narave in okolja pred škodljivimi učinki vsakršnega obremenjevanja voda.

Podpisniki še enkrat opozarjamo na sporni 2. člen Predloga Zakona, ki je še vedno v obravnavi v Državnem zboru RS in spreminja ter dopolnjuje 37. člen zakona o vodah (ZV-1G) na način, ki nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Novela namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. Poleg tega bi se s predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine.

S tem, ko bi vodna in priobalna območja izgubila poseben status s svojo varovalno in ekosistemsko vlogo, saj gre za naravne habitate z visoko biodiverziteto, ki nam z vodnimi in obvodnimi ekosistemi zagotavljajo kakovostne, varne in zanesljive vodne vire, bi s posegi na ta območja občutno povečali tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih vodnih teles, ki so glavni viri naše pitne vode. Zaradi večjega vpliva na stanje voda in za prepotrebno zaščito zdravja ljudi bi na celotno družbo prenesli tudi bremena vseh kasnejših nujnih ekosistemskih ukrepov za večanje odpornosti družbe na področju tveganja za poplave in suše ter kakovostne oskrbe s pitno vodo.

Poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo, da sprejmejo našo pobudo in NE podprejo predlaganih zakonskih sprememb, ki ogrožajo vodna okolja in z njimi kakovost življenja slehernega državljana.

Podpisniki:

Slovensko društvo za zaščito voda, predsednica dr. Marjetka Levstek

Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, predsednik izr. prof. dr. Mihael Brenčič

Društvo vodarjev Slovenije, predsednica dr. Lidija Globevnik

Globalno partnerstvo za vodo Slovenije, predsednica izr. prof. dr. Barbara Čenčur Curk

 

V Ljubljani, 28. marca 2021

Prenesi pdf datoteko.

Naslovna fotografija: Arpan Goyal on Unsplash

Sorodni prispevki