Predavanje na temo Voda in okolje: biologinja prof. dr. Alenka Gaberščik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Alenka Gaberščik, ki se kot biologinja ukvarja z ekologijo rastlin, je opozorila na vlogo rastlin pri kroženju vode in njenem vplivu na ekosistemske storitve, saj so za področje razumevanja vode in vodnih sistemov rastline, ki predstavljajo večji del biomase v večini ekosistemov, izjemnega pomena. Nase vežejo ogljik, ustvarjajo energijo, uravnavajo razmere v atmosferi, so pomemben dejavnik pri nastajanju tal in vplivajo na kroženje vode. Rastline same vsebujejo veliko vode, jo črpajo iz tal in zatem spet sproščajo v ozračje. S tem, ko prestrezajo padavine, preprečujejo izhlapevanje, del vode vračajo nazaj v zrak (proces transpiracije), drugi del pa pronica nazaj v tla. Rastline so se v različnih okoljih tudi s svojimi koreninskimi sistemi prilagodile razpoložljivi količini vode in jo znajo zadrževati, če je ni dovolj na razpolago. Tipi vegetacije so tako prilagojeni danim okoljskim razmeram, pri čemer so semena izvornih rastlin bolj trpežna v svojih lokalnih okoljih, kot če jih prenesemo drugam.
Kompleksni ekosistemi imajo bistveno nižjo temperaturo in višjo relativno vlago, kot na primer kmetijska krajina, kjer se energija v ozračje sprošča v obliki toplote. Zaradi intenzivnega kmetijstva so tla v Evropi že dodobra spremenjena in vedno bolj mineralizirana, zato razpadajo tudi glineni kompleksi. Gozdovi nasprotno vrnejo v ozračje več kot 70 % vse padavinske vode, mokrišča pa jo lahko zadržijo stoodstotno. V svetu ponekod zaradi krčenja in izsekavanja gozdov beležijo že manj padavin, kar pomeni, da rastline vplivajo na zadrževanje vode v krajini in na lokalno klimo. Rastline seveda vplivajo tudi na energijsko bilanco krajine, bodisi s količino odbite energije, ki pride v ekosistem, bodisi s hlajenjem rastlin, ki nastane zaradi učinka transpiracije, kar povzroča tudi spremenjeno temperaturo ozračja. Rastline imajo še dodatne možnosti, saj v ozračje sproščajo različne snovi, ki delujejo kot kondenzacijska jedra in povzročajo nastanek padavin, prav tako pa lahko s svojimi koreninami vplivajo na premeščanje vode in rahljanje tal, s tem pa na prehajanje vode v vodna telesa. Pri kroženju vode je pomemben predvsem vegetacijski vzorec krajine, saj so na primer pri strnjenih gozdovih, ki privlačijo vlažne zračne mase jih zato imenujejo tudi biotske črpalke, razmere glede količine padavin zmernejše, medtem ko so degradirane krajine deležne več nenadnih in obilnejših padavin. Ker so rastline zelo pomembne za kroženje vode in njeno dostopnost v krajini, je treba pozornost posvečati pogozdovanju in obnovi mokrišč, da bi povečali kapacitete zadrževanja vode, pri tem pa nadzorovati tudi podzemne habitate, kjer se voda čisti.
