Brdo pri Kranju, 13. junij 2025
Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je na Brdu pri Kranju pripravilo strokovni posvet o obnovi narave za odpornejšo prihodnost ter na slovesnosti podelilo državne nagrade na področju ohranjanja narave. Osrednja Nagrada Rada Smerduja je letos pripadla članici Društva za preučevanje rib Andreji Slameršek za njen ključni prispevek k zaščiti rečnih habitatov, zahvalo za prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji pa sta prejela še dva posameznika, mag. Matjaž Jež ter dr. Mihael Jožef Toman.
Državno priznanje za trajnostno upravljanje naravnih virov
Zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman z Biotehniške fakultete UL in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda je letošnji prejemnik državne zahvale ob Nagradi Rada Smerduja za izjemen prispevek k varstvu voda in razvoju limnologije v Sloveniji.
Slika 1: Zaslužni profesor dr. Mihael J. Toman je na letošnjem Dnevu narave prejel državno zahvalo ob Nagradi Rada Smerduja. (foto: Bor Slana / STA)
Njegovo bogato strokovno delo vključuje ustanovitev Skupine za limnologijo, raziskave eutrofikacije in biološkega vrednotenja v večjih vodah ter razvoj trajnostnih raziskovalnih metod, kar mu je prislužilo najvišje državno priznanje na področju ohranjanja narave.
»Dobro ohranjena narava se bolje prilagaja na podnebne spremembe, pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in je tako naš ključni zaveznik.«
Minister Jože Novak
Podeljena Nagrada Rada Smerduja za naravovarstvo
Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju ohranjanja narave je najvišjo državno nagrado na področju ohranjanja narave, Nagrado Rada Smerduja, podelil naravovarstvenici Andreji Slameršek. Nagrado je prejela za izjemen prispevek k ohranjanju narave.
Kot je v utemeljitvi izbora nagrajenke zapisal odbor za podeljevanje nagrad na področju ohranjanja narave, si profesorica biologije in kemije, naravovarstvenica, aktivistka in častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije s svojim dolgoletnim delom na številne načine prizadeva za ohranitev prosto tekočih slovenskih rek in s tem prispeva k ohranjanju naravovarstveno pomembnih rečnih in obrečnih življenjskih okolij ter številnih naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, ki jih le-ta podpirajo.
Andreja Slameršek je pionirka pravnega zagovorništva narave v Sloveniji. S svojo strokovnostjo in predanostjo širši javnosti angažirano predstavlja pomen ohranjanja rečnih okolij. Že desetletje si prizadeva za ohranitev območij Natura2000 Spodnja Sava in Krka s pritoki. S svojim strokovnim delovanjem in z uspešno ter izjemno obsežno naravovarstveno kampanjo »Rešimo Muro«, je skupaj s podporniki prispevala k ohranitvi prosto tekoče reke Mure in razglasitvi biosfernega območja Mura. To območje je v Sloveniji ključni del 5-državnega UNESCO biosfernega območja Mura-Drava-Donava.
Slika 2: (od leve proti desni): Zaslužni prof. dr. Mihael Jožef Toman, letošnja prejemnica Nagrade Rada Smerduja za naravovarstvo Andreja Slameršek in mag. Matjaž Jež (foto: Bor Slana / STA)
Zahvalo za prispevek k ohranjanju narave v Sloveniji sta prejela tudi dva posameznika, ki ju je odbor uvrstil med najboljše tri kandidate, in sicer mag. Matjaž Jež ter dr. Mihael Jožef Toman.
Prof. dr. Mihael Jožef Toman je bil dolgoletni predavatelj na Biotehniški fakulteti na Oddelku za biologijo in ustanovitelj Skupine za limnologijo. Raziskoval je biološke procese in življenjske združbe v tekočih in stoječih celinskih vodah ter biološke čistilne naprave. Posebno pozornost je namenjal raziskavam evtrofikacije in biološkemu vrednotenju vodotokov. Leta 2024 je bil zaradi prepoznanega znanstvenega, pedagoškega in družbenega opusa izvoljen za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani.
Mag. Matjaž Jež je svoje življenje posvetil varstvu narave. Do upokojitve je vodil Območno enoto Maribor Zavoda RS za varstvo narave. Z inovativnimi pristopi je pomembno prispeval k razvoju in vzpostavitvi sistema ohranjanja narave v Sloveniji, k prepoznanju in ohranitvi nekaterih najbolj ogroženih območij narave severovzhodne Slovenije, na primer Pohorja, Pece in reke Mure. Kot poslanec prvega sklica Državnega zbora Republike Slovenije je dosegel vključitev naravne dediščine v Ustavo Republike Slovenije, s čimer je narava postala ustavna kategorija.
KRATKA PREDSTAVITEV
Prof. Mihael Jožef TOMAN, dr. bioloških znanosti, redni profesor na Biotehniški fakulteti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Prof. dr. Mihael Jožef Toman je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in dolgoletni predavatelj na Biotehniški fakulteti. Raziskoval je ekologijo celinskih voda, bil pionir biološkega monitoringa rek in ustanovitelj Skupine za limnologijo. Vodil je številne raziskovalne projekte in bil mentor številnim študentom, tudi v okviru doktorskega in magistrskega študija. Njegova bibliografija obsega več kot 500 del, vključno z več kot 40 znanstvenimi članki. Pogosto se pojavlja v medijih kot komentator aktualnih okoljskih tem. Kot strokovnjak je član Sveta za vode na dveh ministrstvih (MNVP, MOPE). Za svoje delo je prejel več nagrad, študentsko Prešernovo, Krkino in nagrado MOL. Leta 2024 je postal zaslužni profesor UL.
Slika 3: Upokojeni profesor dr. Mihael J. Toman, ki je tudi podpredsednik SDZV, je 13. junija 2025 na Brdu pri Kranju prejel priznanje za svoje dolgoletne pedagoške in raziskovalne dosežke na področju varstva voda. (foto: Bor Slana / STA)
Vpliv dosežka na izboljšanje stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti
S svojim raziskovalnim delom je pomembno prispeval k harmonizaciji ekoloških metodologij za vrednotenje stanja vodnih teles ter pravočasno z rezultati podprl potrebne ukrepe za izboljšanje naravnega okolja na širšem biogeografskem območju. S terenskimi analizami in laboratorijskimi poskusi, zlasti na področju respirometrijskih meritev pri oligohetah in ličinkah žuželk, ter s toksikološkimi raziskavami (ekotoksikologija) na nižjih rakih (npr. azelusi, vodne bolhe), je korigiral saprobne vrednosti indikatorskih organizmov, ključnih za ocenjevanje stanja tekočih voda.
Z raziskavami evtrofnih procesov v stoječih vodah je prispeval k boljšemu razumevanju vloge in nevarnosti toksičnih cianobakterij tako v umetnih akumulacijah kot v naravnih jezerih, kot je Blejsko jezero. Ukvarjal se je tudi z vplivom tujerodnih vrst in njihovo morebitno invazivnostjo, zlasti z vrstami, kot je potujoča školjka Dreissena polymorpha, ki ogroža naravno favno Blejskega jezera. Brez tovrstnih podatkov je učinkovito ohranjanje habitatov in vrst, zlasti na območjih Natura 2000, onemogočeno.
Ključno za njihovo varovanje so naslednji koraki – ustrezno upravljanje in gospodarjenje s prostorom, ki mora s tehničnimi ukrepi zagotavljati trajnostno rabo naravnih virov, ne pa njihovega izkoriščanja, kar je žal še vedno pogosta praksa, tako na vodnih virih (izvirih) kot na vodotokih (MHE, pregrade, HE, voda za namakanje).
Prispevek dosežka k razvoju stroke na področju ohranjanja narave
Prof. Toman je sodeloval pri razvoju metod za vrednotenje ekološkega stanja rek ter z raziskavami prispeval k posodobitvi saprobnih postopkov v skladu z Okvirno vodno direktivo (WFD). Ta je poudarila pomen bioloških metod za prepoznavanje fizikalnih, kemijskih in hidromorfoloških vplivov na tekoče vodne ekosisteme ter združbe, predvsem velikih vodnih nevretenčarjev in obrasti (perifitona). S svojimi ugotovitvami je pomembno prispeval k zakonodajnim postopkom ter krepitvi pomena biomonitoringa za ohranjanje dobrega stanja vodnih organizmov.
Njegovo delo potrjujejo številni citati v mednarodnem prostoru, med drugim raziskave prehranskih navad pijavk, respirometrične meritve pri različnih vrstah postranic, študije vpliva motilcev endokrinega sistema na nižje rake ter posebej odmevne raziskave bioakumulacije in biomagnifikacije živega srebra v izbranih organizmih bentoške favne v reki Soči in reki Savi.
Vpliv na prepoznavanje pomena ohranjene narave in področja ohranjanje narave
Prof. Toman je eden redkih raziskovalcev in univerzitetnih profesorjev, ki je dosledno ozaveščal o pomenu varovanja narave in okolja – tako na strokovnih srečanjih, predavanjih kot tudi na dogodkih v lokalnih skupnostih. Redno je nastopal v medijih, vključno s televizijskimi oddajami in razpravami, kjer je med drugim opozarjal na poplavne nevarnosti in izpostavljal egocentričen odnos družbe do narave – kdo v resnici ogroža koga in zakaj.
Poudarja, da človekova odvisnost od narave presega zgolj biotske združbe v ekosistemih – gre za sistemske povezave, ki jih pogosto ogroža kapital. Njegovi televizijski in radijski nastopi so pripomogli k boljšemu razumevanju okoljskih tem in marsikje spodbudili ljudi k združevanju v civilne iniciative za zaščito narave in življenjskega prostora.
Kot član svetov pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvu za naravne vire in prostor, pa tudi svetov Zavoda za varstvo naravne dediščine in TNP, na sejah dosledno opozarja na strokovne in sistemske pomanjkljivosti, spodbuja sodelovanje različnih strok ter povezuje različne deležnike z vizijo skupnega upravljanja prostora in naravnih virov.
Izvirnost in trajnost dosežka za ohranjanje narave ter vključevanje ohranjanja narave v druge dele družbe
Raziskovalno delo in inovativni ekološki pristopi prof. dr. Tomana na področju ohranjanja narave, zlasti vodnih ekosistemov, so plod več kot 45 let neprekinjenega delovanja. Njegov prispevek je težko strniti v nekaj stavkov, saj sega v številne sektorje družbe – od znanstvenih in izobraževalnih ustanov do upravnih organov, ministrstev in lokalnih skupnosti. Z jasnim in razumljivim komuniciranjem je bistveno prispeval k boljšemu informiranju in ozaveščanju javnosti, kar mnogim omogoča, da k varstvu okolja – in narave nasploh – pristopajo odgovorno, strokovno in dolgoročno naravnano.
Dodatne informacije o dosežkih
Prof. Toman je v svojem dolgoletnem delu prejel številne nagrade, povezane z varstvom okolja in narave. Med njimi so študentska Prešernova nagrada za diplomsko delo o prehrani metulja borovega prelca, Krkina nagrada za raziskovalno delo na področju biološkega čiščenja, nagrada Mestne občine Ljubljana za inovacije na področju ekologije in varstva okolja ter nagrada Biotehniške fakultete, ki so mu jo študenti podelili kot najboljšemu predavatelju na Oddelku za biologijo. Posebno priznanje je prejel tudi od Kazakh National Agrarian University iz Almatyja za organizacijo in izvedbo 30-urnega predavanja s področja upravljanja vodnih virov (Water Resources Management). Leta 2024 je bil zaradi prepoznanega znanstvenega, pedagoškega in družbenega opusa izvoljen za zaslužnega profesorja (Professor Emeritus) Univerze v Ljubljani.
