Varčujmo z vodo, da ne bo prepozno!

Kako pomembna je pitna voda v vsakodnevnem življenju, se običajno zavemo šele, ko je zmanjka v naših pipah. Šele takrat nam postane jasno, koliko vode porabimo vsak dan in pri katerih opravilih v gospodinjstvu ravnamo z vodo skrajno potratno. Pa je bilo vedno tako in kako nam kaže z vodo v prihodnosti?

Na podlagi razpoložljivih podatkov smo v Slovenskem društvu za zaščito voda ocenili porabo vode za posamezna gospodinjska opravila v letih 1940, 1980 in 2020 ter izdelali optimistično prognozo za leto 2060.

Voda je bila pred drugo svetovno vojno cenjena dobrina. Le redkokatero gospodinjstvo je bilo priključeno na javni vodovod, ostala so uporabljala kapnico ali pa so uporabila vodo iz bližnjih izvirov. Zato so ljudje z vodo takrat ravnali zelo preudarno. Za pomivanje posode v preprostih koritih so uporabljali lesni pepel, perilo so prali enkrat tedensko na skupnih periščih z doma pripravljenim milom, temeljito osebno higieno pa so s kopanjem v manjši količini vode ravno tako izvajali enkrat tedensko, marsikdo pa še redkeje. Večina stranišč je bila suhih (na štrbunk), kar pomeni, da vode za splakovanje takrat še niso uporabljali. Po naši oceni so dnevno na osebo porabili do 13 litrov vode oz. 3 m³ na gospodinjstvo na mesec. Leta 1940 je povprečno slovensko gospodinjstvo štelo 7 oseb.

DNEVNA PORABA VODE NA OSEBO (litrov/dan) – LETO 1940

Leta 1980 je bila večina domov že priključena na javni vodovod, kar jim je zagotavljalo tudi kakovostno pitno vodo v količinah, ki so bile pred časom še nepredstavljive. Z vodo se je v gospodinjstvih sprva še varčevalo, saj so bili spomini na pomanjkanje vode še živi, pa čeprav je bilo vode dovolj in ni predstavljala stroškov, ki jih gospodinjstva ne bi zmogla. Z gospodarsko rastjo se je višal standard prebivalstva, ki se je odražal v večji porabi vode za gospodinjska opravila, spomin na pomanjkanje pa je bledel. V gospodinjstvih so za pranje perila že uporabljali pralne stroje, pomivanje posode pa je večinoma potekalo še ročno, pri čemer topla voda ni tekla v nedogled, ampak se je raztopino z detergentom za pomivanje posode pripravilo v prvem koritu, splakovalo pa v drugem. V kopalnicah so uporabljali toplo vodo, kar je tudi pomenilo večjo porabo vode za osebno higieno. Stranišča s splakovanjem so bila običajen standard. Po našem izračunu je tako povprečna poraba vode na prebivalca v letu 1980 znašala 117 litrov na dan, gospodinjstvo, ki je takrat v povprečju štelo 5 oseb, pa je v povprečju porabilo okoli 18 m³ vode na mesec. Tako velik skok porabe vode na prebivalca v 40 letih je že nakazoval razvrednotenje vrednosti in pomena vode, saj jo je bilo v naših pipah vselej na pretek.

DNEVNA PORABA VODE NA OSEBO (litrov/dan) – LETO 1980

Standardi oskrbe s pitno vodo postajajo strožji, stroški priprave vode ter vzdrževanja vodovodnih sistemov pa so vse višji, če želimo ohranjati visoke standarde javne oskrbe s pitno vodo. Čeprav Slovenijo poznamo kot vodnato deželo, je voda pri nas razporejena neenakomerno, tako geografsko kot v različnih letnih časih. Čedalje bolj se zavedamo, da uporaba pitne vode v gospodinjstvih za neprehrambne namene ni dopustna, in da je treba razmišljati o drugih virih vode za namene, kjer v gospodinjstvu potrebe po pitni vodi ni, npr. o uporabi kapnice ali že uporabljene vode v kopalnici za splakovanje stranišč. Vse daljša sušna obdobja in deževna obdobja z ekstremnimi naravnimi ujmami ter človeškim onesnaževanjem vodnih virov povzročajo vse večja vlaganja v vodovodne sisteme, če želimo, da v vseh razmerah obratujejo varno. To povišuje stroške pitne vode, kar zaznavamo tudi v družinskih proračunih in nas spodbuja k varčevanju.

DNEVNA PORABA VODE NA OSEBO (litrov/dan) – LETO 2020

Z varčevanjem z vodo uporabniki podpirajo prizadevanja komunalnih podjetij predvsem v času pomanjkanja, saj bi naraščanje potreb po pitni vodi lahko naraslo čez razumne meje obstoječih vodnih virov, kjer kapacitet ni dovolj, novih pa ni kar na pretek. Stare in precej potratne pomivalne in pralne stroje menjamo z varčnejšimi, tuši nadomeščajo kopalne kadi, za izplakovanje stranišč pa z novejšimi kotlički že uporabljamo minimalne količine vode. S takimi ukrepi nam je uspelo v letu 2020, ko je gospodinjstvo statistično štelo povprečno 2,5 oseb, porabo vode v gospodinjstvih zmanjšati na 10 m³ na mesec.

Pa bi se lahko z enakim standardom, kot ga imamo danes, približali porabi vode, kot so jo imela slovenska gospodinjstva v letu 1940? Kje vse lahko najdemo ustrezne rezerve? Poleg prhanja namreč večino načrpane pitne vode še vedno porabimo za splakovanje stranišč in pomivanje posode.

V Slovenskem društvu za zaščito voda že desetletja opozarjamo na smiselnost uporabe kapnice za splakovanje stranišč in pranje perila, vodo iz kopalnih kadi ter prhanja pa bi lahko shranjevali in uporabili za zalivanje zelenic ali tudi za splakovanje stranišč. Prihranke pitne vode je mogoče v gospodinjstvih, tako v kuhinjah in kopalnicah, zagotoviti prav s tehnološko bolj dovršenimi ter varčnimi napravami in seveda skrbnejšo uporabo vode. Če bomo uspeli nadomestiti vse stare pralne stroje ter brez ročnega pranja in predhodnega izplakovanja za pranje posode uporabljali pomivalne stroje, uporabljali nastavke za prhe z nizkim pretokom in med pranjem zob vode ne pustili teči v prazno, bi vsak posameznik po naši oceni lahko prihranil kar do 50 litrov vode na dan. To za gospodinjstvo pomeni prihranek kar do 5 m³ vode na mesec, kar seveda tudi nakazuje, da bi v letu 2060 ob enakem številu oseb v gospodinjstvu uspeli zmanjšati porabo vode za kar 50 % v primerjavi z letom 2020.

DNEVNA PORABA VODE NA OSEBO (litrov/dan) – OCENA ZA LETO 2060

Z drugimi besedami, v štirih desetletjih bi prihranili količino vode velikosti polovice Bohinjskega jezera ali kar dveh Blejskih jezer, torej kar 50 milijonov m³ vode!

Vodo, ki jo uporabimo, tudi onesnažimo. Vsaka prihranjena je tudi ohranjena kapljica čiste vode. Prekomerno trošenje vode ne pomeni zgolj, da razpoložljive količine pitne vode morda ne bodo zadoščale za vse naše potrebe in potrebe naših otrok. S svojo neracionalno rabo po nepotrebnem ustvarjamo tudi prevelike količine onesnažene odpadne vode, ki jo kljub sodobnim tehnologijam čiščenja odpadnih vod nikoli več ne vrnemo v okolje tako čiste, kot smo jo prejeli. Če svojih navad ne bomo spremenili, vode na Zemlji sicer ne bo kar zmanjkalo, saj nikamor ne uhaja, lahko pa povzročimo, da jo bo tam, kjer čiste vode že danes primanjkuje, na razpolago še manj. Na območjih, kjer pomanjkanja čiste vode morda še ne poznamo, se lahko celo zgodi, da bomo za vodo, ki ji ne bomo več zaupali, primorani prispevati pomemben del družinskega proračuna. V takem svetu si ne želimo živeti.

Biti ozaveščen o pomenu varčne porabe vode in načinih pravilnega odvajanja in čiščenja odpadne vode je zato za vse nas izjemnega pomena. Z vodo moramo ravnati spoštljivo in znati preudarno živeti v soglasju z naravo.

Varčevanje z vodo je v nekaterih slovenskih krajih že sedaj zelo pomembno, zlasti v poletnem času, pa tudi v primerih, ko pride do izpada distribucije pitne vode v vodovodnem omrežju. Glede na trende podnebnih sprememb se lahko že kmalu zgodi, da tudi v drugih geografskih regijah čista pitna voda na pipah ne bo tekla v neomejenih količinah. Zato je pomembno, da se ozavestimo in že danes ugotovimo, koliko vode porabimo za vsakodnevna opravila ter kje jo lahko privarčujemo.

Predlagamo, da v vašem gospodinjstvu beležite količine vode, ki jih porabite za posamezno gospodinjsko opravilo in nato premislite, kje vse lahko vodo na dnevnem nivoju tudi prihranite. Svoj odnos do vode kot dobrine moramo zato zavestno graditi v smeri izpolnjevanja naše obljube za načrtno varčevanje z vodo.

Preverite, s katerimi preprostimi ukrepi lahko doma privarčujete vodo:

• Na vse pipe bom namestil/-a prezračevalne šobe, saj zmanjšajo porabo vode do 40 %;
• Med umivanjem zob bom vsakič zaprl/-a pipo in s tem vsako minuto prihranil/-a 6 L vode;
• Uporabil/-a bom ročno prho z močnim curkom in nizko porabo, se prhal/-a manj časa in s hladnejšo vodo;
• Uporabil/-a bom model kotlička z dvokoličinskim splakovanjem, ki porabi 3 L namesto 9 L na izpiranje WC-ja;
• Izogibal/-a se bom ročnemu pomivanju posode, uporabljal/a bom popolnoma napolnjen pomivalni stroj in posode ne bom predhodno izpiral/-a, pri tem pa prihranil/-a do 80 L vode na pranje;
• Uporabil/-a bom pralni stroj razreda A, ker za pranje porabi le 60 L, namesto starejšega modela, ki porabi dvakrat več vode (do 130 L).

Vabimo vas, da izpolnite naš vprašalnik, s katerim boste ocenili, koliko vode lahko prihranite za vsakdanja gospodinjska opravila, posamezni izračuni pa vam bodo v pomoč pri preverjanju, kje boste z vodo odslej lahko varčnejši. Če boste ugotovili, da ste z vodo v vašem gospodinjstvu preveč potratni, vas želimo v Slovenskem društvu za zaščito voda spodbuditi, da sprejmete zaobljubo varčevanja z vodo. S tem boste v svojem gospodinjstvu ustvarili prihranke, hkrati pa nam pomagali ohranjati naše vode.

dr. Marjetka Levstek