Industrija tkanin je druga največja onesnaževalka okolja

Za proizvodnjo tkanin se uporablja tudi velika količina vode

Ste se mogoče kdaj vprašali, kako nastanejo vaša oblačila in kje končajo, ko jih ne potrebujete več? Ali veste, kakšen vpliv imajo tkanine na okolje in vodne vire? Kaj lahko stori vsak od nas, da se ta vpliv zmanjša?

Verjetno se ne zavedamo, da kupimo vsaj dvakrat več tekstilnih izdelkov, kot jih potrebujemo, in da so tekstilni izdelki trenutno najhitreje rastoči odpadki v EU, ki se še povečujejo. Če so za čas naših babic in dedkov večino oblačil izdelali iz bombaža, lana, volne in usnja, je danes več kot 60 % naših oblačil izdelanih iz sintetičnih materialov, kot so najlon, rajon, viskoza ali poliester, katerih izvorna surovina je tudi nafta. Naši predniki so nova oblačila kupovali za zamenjavo starih in iztrošenih, in ne zato, ker bi bila iz mode ali jim ne bi bila več všeč. Funkcija oblačila je njegova funkcionalnost za zaščito človeškega telesa pred vremenskimi nevšečnostmi. Vsak kos oblačila je bil včasih dragocen, in veljalo je pravilo, da ni pomembno, kako staro je oblačilo, pač pa ali je čisto in zašito. Kaj pa danes? Nova oblačila kupujemo prepogosto, čeprav jih ne potrebujemo. Starih, ki se jih hitro naveličamo, praviloma tudi ne ponosimo, češ da se v njih ne počutimo dobro. Po statističnih analizah kupimo danes do dvakrat več oblačil, kot smo jih kupili pred 15 leti. Čas uporabe oblačil smo skrajšali kar za polovico. Torej kupujemo več oblačil in tkanine tudi hitro zavržemo, to pa pomeni kar dvojno obremenitev za okolje. Tekstilni industriji že danes pripisujemo od 5 do 10 odstotkov vpliva na okolje, trend pa se samo povečuje.

S proizvodnjo oblačil je povezana tudi obremenitev okolja. Za proizvodnjo različnih tkanin se uporablja velika količina vode in preko 3500 različnih kemikalij, kot so barve, premazi in mehčalci. Veliko teh kemikalij je škodljivih za okolje in za ljudi. Večina tkanin se proizvaja v nerazvitem svetu, kjer ni dobro poskrbljeno za čiščenje odpadnih voda, zato kemikalije tudi končajo v vodnem okolju našega planeta. Proizvodnja tkanin iz bombaža ravno tako ni prijazna do okolja, saj gojenje bombaža potrebuje velike količine vode, pesticidov in gnojil. Za proizvodnjo ene majice tako porabimo do 3 kubične metre vode, za en par kavbojk pa do deset kubičnih metrov vode.

Drugo obremenitev okolja predstavljajo zavržena oblačila. Bolj ozaveščeni prebivalci še uporabna oblačila oddajo sorodnikom, prijateljem ali humanitarnim organizacijam, kot so Rdeči križ, Karitas ali Humana. Kar 85 % vseh oblačil naj bi potem končalo na deponijah. Razlog je v dejstvu, da lahko recikliramo le 1 % starih oblačil, saj je večina oblačil narejenih iz mešanice tekstilnih vlaken. Iz tega razloga jih je težko razgraditi do osnovnih vlaken, ki bi bila surovina za nova oblačila. S sedanjo tehnologijo recikliranja bi za globalno recikliranje vseh oblačil, ki jih proizvedemo v 24 urah, potrebovali kar 12 let.

Oblačila, izdelana iz sintetičnih vlaken, so umetnega izvora in zato tudi niso biološko razgradljiva, kar pomeni, da odvržene v naravi ali deponijah počasi samo razpadajo v manjše delce (fragmente). Kadar so ti delci manjši od 5 mm, jih imenujemo mikroplastika, ki se počasi izpira v naša vodna telesa in onesnažuje zemljo. Ker te majhne delce, ki se koncentrirajo v morju, živali prepoznajo kot hrano, se ti kopičijo v njihovih telesih in na koncu končajo kot hrana na naših krožnikih. V prihodnosti bomo tako uživali meso z mikroplastiko, hrano pa tudi solili z delci mikroplastike. Mikroplastika ima še eno slabo lastnost, saj na svojo površino veže strupene snovi ter mikroorganizme, kar samo še povečuje negativni vpliv na naravo in okolje.

In kaj lahko storimo posamezniki, ki nam je mar? Kupujmo toliko oblačil, kot jih res potrebujemo. Raje kupujmo manj in bolj kakovostne izdelke. Ne sledimo slepo oglasom, ki nas vabijo k nakupu. Kakovostni izdelki so modno brezčasni in niso odvisni od modnih trendov. Pred nakupom se pozanimajmo o izdelku in najprej ugotovimo, iz katerih materialov je narejen ter kako kakovostne so zadrge ali šivi. Strgana oblačila je mogoče zašiti, nošnja ali nakup rabljenih oblačil pa tudi ni nobena sramota. Oblačila, ki jih kupujete, nosite dlje časa. Po navedbah neodvisne organizacije Greenpeace bi samo z dvakratnim podaljšanem časa nošenja naših oblačil zmanjšali emisije na letnem nivoju za kar 24 %. Oblačila perimo, ko so resnično umazana, ne pa kar iz navade. Pri vsakem pranju se iz oblačil izločijo mikrovlakna in barve, ki preko odpadnih voda onesnažujejo naše okolje. Oblačila, ki jih ne potrebujete več, podarite. Lahko jih tudi oddate v center za ponovno uporabo, kjer bodo poskušali iz njih narediti nove uporabne izdelke.

Star indijanski rek pravi »Zemljo so nam zapustili otroci«. So nam res zapustili zemljo in vodo, ki je polna mikroplastike?

Navedli smo dejstva, odločitev je vaša. V Slovenskem društvu za zaščito voda smo prepričani, da se v 21. stoletju lahko naučimo živeti bolj vzdržno in v sožitju z naravo.

dr. Marjetka Levstek, predsednica SDZV

Ljubljana, 23.11.2019

Viri:

https://7billionfor7seas.com/fast-fashion-facts/ (23.11.2019)

https://www.lep-planet.si/ (23.11.2019)