Vode ne smemo pustiti ob strani!

Dragi državljani Slovenije, vode preprosto ne smemo pustiti ob strani.

Letošnji svetovni dan voda, ki ga obeležujemo 22. marca, je posvečen skrbi za ljudi in poteka pod geslom »Nikogar ne bomo pustili ob strani«. Pravica do oskrbe s pitno vodo ter ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode naj bi postala osnovna standarda za vse prebivalce in ne bi bila več omejena samo na razvitejše predele sveta. Glede na to, da ob letošnjem svetovnem dnevu govorimo o cilju ”Voda za vse”, je prav, da jo obravnavamo tudi s stališča našega odnosa do vode. Jo znamo ceniti ali jo  imamo še vedno za nekaj samoumevnega in nanjo pozabimo takoj, ko jo uporabimo?

Kolikokrat se vprašamo, kam odpadna voda z vsemi primesmi po uporabi odteče? Po kanalizaciji, ki je zaključena s čistilno napravo, ali preprosto ponikne na sosedovem zemljišču? Kakšen vpliv ima odpadna voda na okolje in naravo? Ali vpliva tudi na naše vire pitne vode? Zagotovo si takih vprašanj ne zastavljamo, o tem ne želimo niti razmišljati ali izgubljati časa. Vodo po uporabi preprosto zavržemo, kot tudi vse, kar nima več svoje uporabnosti. Vzrok za takšno aroganco do odpadne vode je preprost: odpadna voda nima neposrednega vpliva na naše zdravje ali življenje. Upravljavci vodovodnih sistemov tako dobro skrbijo za ustrezno oskrbo s pitno vodo, da državljani preprosto ne vidijo povezave med odpadno vodo in viri pitne vode. Da smo tudi v Sloveniji priča onesnaženju virov pitne vode, kažejo vse pogostejše naložbe v naprave za pripravo pitne vode ter ukinjanje obstoječih virov. Odpadne vode imajo največji vpliv na vire pitne vode predvsem na kraškem področju, ki ima zaradi strukture terena, ki omogoča takojšnje ponikanje, praktično nično samočistilno sposobnost. Zmanjšanje stopnje onesnaženosti v podzemnih vodah krasa gre zgolj na račun razredčevanja in ne na račun čiščenja, za kras pa je tudi značilno, da zaradi premreženosti podzemnih voda težko povežemo pojav onesnaženja z njegovim virom.

Vode v Sloveniji je za zdaj še dovolj, je pa neenakomerno razporejena in zaradi vse večjih podnebnih sprememb se lahko kaj kmalu zgodi, da bodo tudi bogati vodni viri ostali v pomanjkanju. Zato je pomembno, da ohranimo tudi najmanjše vodne vire čiste. Vse večje poselitve imajo že ustrezno urejeno odvajanje in čiščenje na komunalnih čistilnih napravah, težave pa ostajajo v manjših zaselkih ali pri individualnih hišah, ki nimajo urejenega čiščenja odpadne vode ali pa so njihove obstoječe greznice neustrezne. Voda se je v preteklosti res uspela prečistiti, ko je ‘stekla čez sedem kamnov’. To je bilo v času naših babic, ki so bile varčne z vodo, ki niso uporabljale sintetičnih zdravil, se hranile s hrano s konzervansi, svojih hiš niso čistile s kemikalijami ter prale perila s pralnimi praški. Vse te umetne snovi danes v procesu odvajanja odpadne vode počasi odtekajo v okolje in do virov naše pitne vode. Med individualnimi investitorji pogosto slišimo, da bodo sicer zadostili zakonu in vgradili malo komunalno čistilno napravo, vendar za minimalno ceno in jo bodo takoj zatem izklopili, saj gre le za kaprico države, da so čistilne naprave potrebne. Tako ravnanje pomeni, da se obnašamo kot sloni v trgovini s porcelanom. Vodo bi morali vsi prepoznati kot neprecenljiv zaklad, ki ga moramo zaščititi, vsak pa bi se moral zavedati, da je dolžan za seboj tudi počistiti.

Še bolj bodejo v oči gostinski in turistični objekti v naših lepih slovenskih krajih, kjer se ljudje želijo naužiti njihovih naravnih lepot. Njihov obisk v okolju pušča sledi, saj je čiščenje odpadne vode pogosto neustrezno. Na odpadno vodo pozabijo tudi manjši prehrambni in ostali obrati, katerih lastniki menijo, da sama predelava hrane kot stranski produkt proizvede naravi prijazno odpadno vodo, pri tem pa pozabijo, da je ta koncentrirana in da jo je narava sposobna predelati le v določeni meri. Te odpadne vode običajno brez čiščenja na lokaciji točkovno prehajajo v okolje. Tisti, ki poskrbijo za ustrezno čiščenje odpadnih voda, pa zaradi dodatnih stroškov težko ostanejo konkurenčni in se počutijo izigrane v navidezno urejeni državi. Tudi urednikom oddaj, ki spodbujajo podjetništvo, kot so Dobra ideja ali Štartaj Slovenija, predlagamo, da pred promocijo novega izdelka na televiziji preverijo, kako novi podjetniki ravnajo z viri in kakšen je vpliv njihove proizvodnje na okolje.

Na vodo vsekakor niso pozabila komunalna podjetja, ki dan za dnem skrbijo, da se odpadna voda učinkovito pretaka po naših odvodnih kanalizacijskih ceveh in se čisti na čistilnih napravah. Zaposleni z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo skrbijo za eno najbolj umazanih del in vračajo vodi njeno čistost. Letošnji svetovni dan voda je priložnost, da jim izrazimo veliko priznanje.

Dragi državljani Slovenije, vode preprosto ne smemo pustiti ob strani. Voda je naš edinstveni zaklad, ki tiho teče mimo nas, ki krasi našo lepo naravo in nam omogoča živeti in preživeti. Ko je onesnažena, je ne smemo zavreči ali nanjo pozabiti. Ta voda je obogatena s snovmi, ki smo jih ob uporabi dodali mi, in naša državljanska dolžnost je, da zanjo tudi ustrezno poskrbimo. Ne sklicujmo se samo na svoje pravice, kot je zapis pravice do pitne vode v ustavi, temveč se zavedajmo svojih dolžnosti tudi do odpadne vode. Ko je umazana in zavržena, ji je treba vrniti dostojanstvo.

dr. Marjetka Levstek, predsednica Slovenskega društva za zaščito voda