Plastika, plastika, plastika

Blog Prazniki vode 31. maja 2023

Ob svetovnem dnevu okolja – 5. junij

V naboru svetovnih dni, ki so jih razglasili Združeni narodi, različne agencije ter druge mednarodne organizacije, bomo našli veliko takšnih, ki se tako ali drugače nanašajo na okolje; na primer svetovni dan mokrišč – 2. februar, svetovni dan gozdov – 21. marec, svetovni dan Zemlje – 22. april, in še bi lahko naštevali. Prav zaradi tega bi pomislili, da je svetovni dan okolja krovni dan, ki vse te »panožne« dneve povezuje z varovanjem okolja, pa temu ni tako. To je dan, ki ga Združeni narodi namenjajo zelo raznolikim okoljskim temam, izbira vsakoletne vodilne teme pa je povezana z aktualnimi in najbolj perečimi okoljskimi problemi. V letošnjem letu je vodilna tema povezana z mikroplastiko pod geslom »Rešitve za onesnaženje s plastiko« (ang. Solutions to plastic pollution), lani, v letu 2022, je bilo nosilno geslo »Samo ena Zemlja« (ang. Only one Earth), v letu 2021 pa »Obnova ekosistemov« (ang. Ecosystem Restoration). Nekateri dnevi so bili v preteklosti posvečeni neposredno vodi, na primer v letu 1976, ko je bilo vodilno geslo »Voda: vitalni vir življenja« (ang. Water: Vital Resource of Life), ali pa v letu 1981, ko je bila v ospredju »Podzemna voda: Strupene kemikalije v človekovi prehranski verigi« (ang. Groundwater: Toxic Chemicals in Human Food Chain). Tako zelo raznolike vodilne teme mednarodnega dneva okolja nas privedejo do vprašanja: »Kaj je okolje?«

Slika 1: Okolje? (foto: Mihael Brenčič)

Vsakomur od nas je odgovor na to vprašanje popolnoma jasen, toda ko poskušamo postaviti natančno definicijo, nastane zaplet. Slovar slovenskega knjižnega jezika nam ponudi skoraj filozofsko definicijo: »Stvarni in duhovni svet z določenimi značilnostmi, ki obdaja človeka«. Takšna definicija podaja povsem antropocentrični pogled na svet okoli nas. Urbanistični terminološki slovar poda razlago, da je okolje: » … celota živega in neživega sveta, ki obdaja živa bitja in stvari in je z njimi v interakciji«, kar je v primerjavi s prvo že nekoliko širša definicija. Kaj pa pravi Geografski terminološki slovar? Zanj je to: »prostor, ki s svojimi sestavinami omogoča življenje na Zemlji in vpliva nanj«. Ta definicija okolje opredeljuje kot življenjski prostor in je prav tako nekoliko širša.

Že kratek pogled na zapisane definicije pokaže, da okolje razumemo zelo intiuitivno in ga posredno definiramo v povezavi z življenjem in s tem, kar nas obdaja, o eksplicitni in natančni definiciji okolja pa se ne moremo zediniti. Okolje razumemo pragmatično, v odvisnosti od tega, s kakšnimi nameni določamo njegovo definicijo.

Slika 2: Prostor? (foto: Mihael Brenčič)

Na dileme o tem, kako razumemo okolje, nas opozori tudi naša slovenska zakonodaja, ki med seboj loči okolje, naravo in prostor, čeprav so to pojmi, ki imajo skupen presek, ali pa bi jih lahko v nekaterih primerih, laično gledano, tudi enačili. Tako imamo Zakon o ohranjanju narave, Zakon o varstvu okolja in Zakon o urejanju prostora. Te dileme in različni interesi se izražajo tudi skozi politiko. Do nedavnega smo imeli véliko Ministrstvo za okolje in prostor, po novem pa imamo dve ministrstvi, pristojni za ta področja: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za naravne vire in prostor. Kam potem sodi voda? Je voda del okolja, del prostora ali del narave? Kam v Sloveniji torej sodijo z vodo povezana pravno upravna vprašanja? Malo sem, malo tja. Voda teče skozi ministrstva. Tako kot se je človeštvo moralo začeti ukvarjati s čezmejnimi vodnimi telesi, se bo morala v prihodnje slovenska politika pričeti ukvarjati s čezsektorskimi vodnimi »telesi«, kar pa je nepotrebno.

Poleg temeljnih načel in ciljev, ki izhajajo iz ustave in mednarodnih pogodb ter jih mora zakonodaja vzpostavljati in zagotavljati a priori, mora biti zakonodaja tudi realno izvedljiva, postavljati mora pragmatične zahteve, ki jih je mogoče tudi izvesti. Zato je morda razumljivo, da zakonodaja med seboj loči področja okolja, narave in prostora, čeprav jih ne opredeljuje eksplicitno, ampak jih razume iz uporabe; ex uso. Pa vendar takšno pragmatično razumevanje kaže na to, da sveta okoli sebe ne znamo razumeti holistično, kot celoto, pa čeprav sodobne krize podnebja, vode, prehrane, miru in še številni drugi problemi kar kličejo k temu, da moramo na vse skupaj pričeti gledati drugače – integralno, izven svojih ozkih kamric, v katerih se udobno počutimo. Žal se je trenutna slovenska politika obrnila v nasprotno smer, z okoljem se ukvarja zgolj z vidika zagovarjanja pragmatičnih in partikularnih interesov.

Slika 3: Narava gleda v nas. (foto: Mihael Brenčič)

Svetovni dan okolja je izšel iz Stockholmske konference o človekovem okolju (ang. Stockholm Conference on Human Environment), ki se je začela prav na ta dan, to je 5. junija 1972, kar velja tudi za prvi uradni mednarodni dan okolja. Ob tej priložnosti in še nekoliko kasneje, ob koncu leta 1972, so na Generalni skupščini Organizacije združenih narodov v New Yorku zapisali, da je ta dan namenjen: » … ohranjanju in izboljševanju okolja z namenom poglobiti okoljsko zavest …«, hkrati pa naj bi bil to dan, ki se posveča uresničevanju zavez, sprejetih na tej konferenci.

Od konference v Stockholmu je minilo že več kot 50 let. Človeštvo se sooča z vedno novimi okoljskimi izzivi in problemi. V tem času se je okoljska zavest zelo »razširila«, vendar pa na vprašanje, ali smo pri tem naredili tudi ustrezne korake, ne moremo prepričljivo odgovoriti. Vsakomur je jasno, da premalo, in pogosto tudi povsem neustrezno.

Neustreznost naših pristopov k varovanju okolja na nek način dokazuje tudi letošnja vodilna tema »Rešitve za onesnaženje s plastiko«. Problemov, ki izhajajo iz onesnaženj s plastiko, smo se na globalni ravni zavedli šele takrat, ko je bila plastika že povsod, pa čeprav imamo za to, da bi to preprečili, ustrezno znanje že od tistega trenutka dalje, ko je bil narejen prvi plastični izdelek. Vsi govorimo o tem problemu, pa še vedno ne pridemo nikamor. V soboto se sprehodite na ljubljansko tržnico, skoraj vsak kos zelenjave vam, navkljub protestom, stlačijo v svojo plastično vrečico.

Slika 4: Prostor, okolje ali narava? (foto: Mihael Brenčič)

Verjeli ali ne, plastika se nahaja v naši hrani. Vsakdo od nas naj bi na letni ravni použil okoli 50.000 plastičnih delcev različnih velikosti. In če je verjeti številkam, vsako leto na globalni ravni na vsakega posameznika proizvedemo približno 50 kg plastike, od tega je recikliramo le 5 kg, od celotne količine pa je približno 3 kg na vsakega prebivalca planeta konča v vodah; v rekah, jezerih in morjih. Šele sedaj tudi odkrivamo, da je mikroplastika, predvsem pa nanoplastika, ponekod prisotna tudi v pitni vodi. O vzrokih in posledicah tega pojava pa še vedno ne vemo skoraj ničesar.

Kako torej naprej?

Starejši med nami se gotovo še spomnijo nekoč zelo popularne novovalovske beograjske skupine Idoli. Njihov komad Plastika iz leta 1981 je bil morda takrat, ko je nastal, zafrkancija, danes pa je skoraj distopična realnost. Besedilo ne potrebuje prevoda.

Ja, ja nosim plastično odelo

i plastika je moja hrana

možda sam plastičan i ja.

Ja, ja nosim plastično odelo

i plastika je moja hrana

možda sam plastičan i ja.

Ja, ja sam u svome soliteru

otvoriću ti svoja vrata

da budeš isto što i ja.

Ja, ja sam u svome soliteru

otvoriću ti svoja vrata

da budeš isto što i ja.

Plastika, plastika, plastika, plastika

Če komu ne zadošča besedilo, je tukaj še posnetek pesmi.

Slika 5: Plastika, plastika, plastika. (foto: Mihael Brenčič)

Prof. dr. Mihael Brenčič

Plastika, plastika, plastika – Ob svetovnem dnevu okolja – 5. junij

Plastika, plastika, plastika

Sorodni prispevki