V zadnjih tednih se soočamo z visokimi temperaturami in opraviti imamo z neobičajnim razporedom padavin. Zaključek zime in pomlad sta bila skopa z dežjem in snegom, sedaj pa smo deležni kratkih in včasih zelo silovitih lokalnih neurij, ki naredijo veliko škode, zalog vode v tleh pa ne obnovijo. V posameznih predelih države je razglašena ekstremna suša, izdana so bila tudi že prva opozorila in ukrepi za varčevanje z vodo. Kmetijstvo jugozahodne Slovenije so sooča s škodo, ker vode za namakanje ni na razpolago in pridelek ne bo obrodil, tako kot ob normalnih letih. Zaradi tega so mediji polni prispevkov o vplivih in posledicah suše. Iz sosednje Italije ter tudi od drugod po Evropi prihajajo alarmantne novice o veliki škodi, ki jo povzroča suša. Očitno se v našem predelu Evrope nahajamo sredi daljšega sušnega obdobja, ki ga, sodeč po vremenskih napovedih, še nekaj časa ne bo konec. Katastrofalni požari na zahodu Krasa, ki smo jim bili priča v zadnjih dneh, so prav tako posledica ekstremne suše.
Toda, kaj je suša? Ali znamo odgovoriti na to vprašanje? Preprost odgovor pravi, da je suša primanjkljaj vode. Vendar, ali je to zadovoljiv odgovor? Če se ozremo v naravo, na polja, v struge vodotokov, odkrijemo, da odgovor na to vprašanje ni tako enostaven. Zaradi tega tudi ni enoznačne in splošno sprejete definicije suše. Ob pregledovanju znanstvene literature odkrijemo, da je definicij suše več, in da imamo opraviti tudi z več različnimi vrstami suše. Nekateri avtorji se izogibajo, da bi podali natančno definicijo suše, celo več, mnenja so, da je iskanje univerzalne definicije suše nesmiselno. Mnenja so, da je sušo bolje definirati preko njenih vzrokov in posledic, ki jih povzroča.
Suša je naravni hidrološki pojav, tako kot so naravni hidrološki pojav poplave. Oba pojava sta hidrološka ekstrema, vendar vsak na svojem koncu razpona količin vode, ki se pojavljajo v določenem prostoru in ob določenem času. Suša označuje primanjkljaj vode, poplave pa presežek vode.
Ozrimo se na nam najbližji potok ali reko v soseščini. Količina vode v strugi se skozi leto spreminja, včasih je v strugi veliko vode, ob drugi priložnosti pa komaj kaj. Ob normalnih letih in mesecih pa je vode toliko, da je struga z njo enakomerno zapolnjena. Takšnemu vodnemu stanju pravimo normalno ali srednje vodno stanje. Opredelimo ga lahko tudi kvantitativno, s številkami. Na podlagi daljšega niza meritev izračunamo povprečje volumskih pretokov ali pretočnih višin in to nam določa srednje vodno stanje. Kadar količina vode v strugi od povprečja odstopa tako, da so pretoki višji, govorimo o visokem vodnem stanju, ali o vodnatem stanju. Ko je količina vode nižja od povprečja, govorimo o nizkem vodnem stanju, ali pa kar o sušnem stanju. Podobno kot v strugah vodotokov se lahko opredeljujemo tudi drugod, v zraku, v tleh, v vodonosnikih in v jezerih, povsod tam, kjer se nahaja voda.
Seveda o suši v vsakdanjem življenju ne govorimo kar takoj, ko količine vode nekoliko upadejo pod povprečje, toda večja kot je razlika med povprečjem in trenutnim nizkim stanjem vode, na primer v strugi, bolj izrazita je suša. Iz tega vidimo, da trenutka, ko pride do suše, ko se ta začne, ne moremo določiti natančno. O suši govorimo takrat, kadar je v določenem prostoru in času manj vode kot ob normalnem vodnem stanju. To opredeljujemo tudi kot obdobje deficita vodnih količin. Če je to obdobje kratko, govorimo o kratkokotrajni suši, če je to obdobje daljše, pa imamo opraviti z dolgotrajno sušo.
Ali lahko o suši govorimo kar tako, »na počez«? Sušo moramo vedno opredeliti glede na komponento vodnega kroga, v kateri opazujemo količine vode, in le zelo ekstremne suše se pojavljajo v vseh komponentah vodnega kroga hkrati. Tako govorimo o suši v tleh, o suši v površinskih vodah in o suši v podzemni vodi. Suša ni nikoli stalna, vedno je omejena časovno in vedno je prisotna na nekem določenem območju. To območje pa je lahko različno veliko. Suša lahko prizadane le ožje območje, ali pa cele pokrajine. Suša na celi Zemljini obli ni nikoli prisotna hkrati.
prof. dr. Mihael Brenčič
Slika: Na suhem je ostala tudi vodomerna deska (foto: Mihael Brenčič)
Preberite tudi prispevek avtorja z naslovom Suša.
