Sporočilo za javnost
Na Vodnih dnevih 2021 prvi dan o različnih pogledih stroke na vodo, vodnih virih in pitni vodi
Rimske Toplice, 7. oktobra 2021: Simpozij z mednarodno udeležbo Vodni dnevi je pri nas edini redni letni dogodek, ki je specializiran za področje ravnanja z vodami. Številnim strokovnjakom ponuja priložnost za izmenjavo izkušenj in pridobivanje novih znanj, hkrati pa okvirja ključne aktivnosti, ki nas v luči evropske zakonodaje in zelenega dogovora čakajo pri uresničevanju ciljev za doseganje podnebne nevtralnosti. Na to je na odprtju uvodoma opozorila predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, dr. Marjetka Levstek, ki je izpostavila tudi nujno povezovanje domačih strokovnjakov z različnih področij zaščite voda in varstva narave ter izboljšanje njihove medsebojne komunikacije. Slavnostni nagovor je prispeval minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, ki je ob tej priložnosti Slovenskemu društvu za zaščito voda čestital ob 30. obletnici delovanja.
Dr. Marjetka Levstek je udeležence nagovorila z besedami Charlesa Michela s septembrskega zasedanja Generalne skupščine ZN, kjer je opozoril, da je človeštvo zaradi pretirane zlorabe naravnih virov in okolja danes pred zgodovinsko prelomnico, in da je skrajni čas, da s takim početjem prenehamo. Opozorila je, kako pomembna je voda pri zagotavljanju podnebne nevtralnosti: ”Slovenija potrebuje kakovostne strategije na vseh področjih upravljanja z vodami, boljšo ozaveščenost o pomenu vode in razumevanje njene prave vrednosti.” Dodala je, da bo stroka aktivno sodelovala pri izpolnjevanju zavez zelenega dogovora, zaključki simpozija pa naj bi ji ponujali prave usmeritve za nadaljnje delo.
Minister Vizjak je pozdravil izbor osrednje teme simpozija Voda kot vrednota, saj osvetljuje najširši pomen voda. Celovito, trajnostno upravljanje z vodnimi viri temelji na uravnoteženem upoštevanju hidrološkega, ekološkega, gospodarskega in družbenega pomena voda. To terja veliko odgovornost načrtovalcev razvoja ter uporabnikov vodnih virov za zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo. Opozoril je, da podnebne spremembe zaznavno spreminjajo dinamiko vodnega kroga: ”To občutimo vse pogosteje tudi v »vodnati Sloveniji«, kjer pomanjkanje vode zaradi ogroženih in nezadostnih količin vode lahko postane resen razvojni, varnostni in okoljski problem. To terja premišljeno ukrepanje pri snovanju večnamenskih ureditev, ki omogočajo zadrževanje voda ter zmanjšujejo poplavno ogroženost in ne poslabšujejo ekološkega stanja voda.” Izpostavil je še, da je Slovenija prva v EU pripravila pomorski prostorski plan s sodobnim pristopom, ki prepoznava in upošteva ekosistemske vire in storitve pri načrtovanju trajnostne rabe obale in morja. Voda je kot osnovni življenjski vir tudi v središču izvajanja evropskih prioritet pri odgovornemu upravljanju z vodnimi, obalnimi in morskimi viri na vseh ravneh. Z zdravjem vodnih virov je povezano tudi zdravje ljudi zaradi oskrbe s pitno vodo, pridelavo hrane, rekreacije in turizma. Dodal je še, da zaradi spremembe dinamike vodnega kroga narašča število območij, kjer so življenja ljudi postala ogrožena zaradi delovanja voda, zato bo za učinkovite rešitve potrebno upoštevati vodni krog, vodne bilance in ekosistemske storitve pri pripravi načrtov nove generacije, za doseganje teh ciljev pa je potrebna sinergija znanj in izkušenj.
Program prvega dne simpozija sta vsebinsko opredelili dve obravnavani temi – pogled na vodo z različnih zornih kotov ter vodni viri in pitna voda.
V prvem sklopu so svoja razmišljanja ponudili Bettina Doeser iz Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji na temo zelenega dogovora, prostorski in okoljski sociolog dr. Pavel Gantar, ki je izpostavil razlike med vrednotenjem in vrednostjo vode, psihologinja Maja Hawlina, ki se je posvetila komuniciranju in naši osebni in kolektivni odgovornosti za vodo, ter izr. prof. dr. Nataša Atanasova, ki je s soavtorji pripravila predavanje o vodi v krožnem gospodarstvu z uporabo trajnostnih konceptov.
Zanimiva predavanja so potekala tudi v sekciji Vodni viri in pitna voda. Prof. dr. Jan Peter van der Hoek iz Nizozemske je predstavil aktualno temo novodobnih onesnaževal v vodnih virih, Anže Lenček, ki že 4 leta deluje v Novi Zelandiji, je predstavil primer, kako lahko onesnažena pitna voda med uporabniki prinaša bolezni ali celo smrt. O svojih prvih izkušnjah pri uporabi akumulacije pitne vode Butoniga v Istri je udeležence seznanila dr. Bojana Hajduk Černeha, sekcijo pa je s praktičnim primerom dezinfekcije pitne vode zaključila Nataša Uranjek iz KP Velenje.
Pogled na vodo z različnih zornih kotov
Bettina Doeser je pri Evropski komisiji, ki se ji je pridružila 1995, na Generalnemu direktoratu za okolje od leta 2017 dalje zadolžena za Enoto za čisto vodo. Orisala nam je okvire aktualne vodne politike, različne strategije in vodne iniciative ter načine njihove implementacije pri uresničevanju evropskega zelenega dogovora, od akcijskega načrta za krožno gospodarstvo do evropske strategije biodiverzitete do leta 2030 oz. 2050.
Dr. Pavel Gantar je razmišljal o vrednotenju vode iz različnih in na prvi pogled celo diametralno nasprotnih stališč. Voda ima več pomenov, ki jih ekonomsko in tržno ni mogoče ovrednotiti in zato z vidika obravnave vode kot naravnega vira tudi ne vemo, kaj z njimi pravzaprav početi. Pri konceptu ekosistemskih storitev je skušal oceniti, ali lahko z njim nadomestimo redukcijo vrednosti vode zgolj na ekonomsko razsežnost ali pa gre le za način, kako odpreti pot ekonomskim kalkulacijam. Kvantifikacija ekosistemskih storitev je seveda pogoj, da vodi določimo ceno. Kvantitativno vrednotenje ekosistemskih storitev opira tudi pot k analizi stroškov in koristi (Cost-Benefit Analysis), sicer priljubljeni metodi primerjalnega vrednotenja okoljskih stroškov. Na primeru voda je bilo to vprašanje v ozadju nedavne široke javne razprave v kontekstu na referendumu zavrnjene novele zakona o vodah. Četudi je voda tržno blago, kar dokazuje močno razviti trg ustekleničene vode, pa je njeno zagotavljanje za potrebe industrije pijač vse prej kot tržna dejavnost. Voda ima torej tudi ekonomsko vrednost v primeru javne rabe, ne more biti pa definirana kot blago. Nasprotje med vodo kot vrednoto in kot vrednostjo nas opozori, da se družbeni odnos do vode še zdaleč ne izčrpa v koristih, ki jih voda opravlja za ljudi.
Maja Hawlina je razmišljala o razsodnosti in rahločutnosti v povezavi s komuniciranjem vode: kako lahko spodbudimo občutek osebne in kolektivne odgovornosti za vodo in kako lahko ohranimo pravico do vode za vse tudi v prihodnje. Kapital ima po njenem razumevanju velik interes reprezentacije vode kot ‘vira’, ki je na razpolago za industrijsko in investicijsko izkoriščanje. Ta interes skuša utišati okoljevarstvenike in družbeno odgovorno komunikacijo. Voda je torej pomembno polje komunikacijskih bojev, PR sporočil, lažnih novic ter kulture prerekanja. Ne glede na dejstvo, ali vodo dojemamo kot ogroženo ali kot nevarno okolje (poplave, zastrupitve), moramo poznati njeno moč in pomen. Voda je v prvi vrsti življenje, ima pa tudi družben, kulturni in ekonomski pomen. V Sloveniji resne raziskave o komuniciranju vode ne obstajajo. Tovrstne ugotovitve bi nadvse koristile okoljevarstvenikom, upravljavcem voda, zakonodajalcem, NVO-jem, aktivistom, študentom in seveda komunikatorjem samim. Ravnanje politike je prepleteno s korporacijskimi interesi in v premoči nad dejanji posameznikov, zato rešitev vidi v jasnem pozivu k političnemu vpletanju in akciji. Svojo predstavitev je Hawlina zaključila z dvema primeroma povsem različnih kampanj, ki sta imeli v zadnjih mesecih izjemno velik učinek na zaznavanje vode v najširši javnosti. Prva je povezana z nogometnim zvezdnikom in zagovornikom zdravega življenja Cristianom Ronaldom, ki je na pomembni tiskovni konferenci UEFE pred svetovnimi kamerami z mize odločno in samovoljno odstranil steklenički Coca-Cole (sponzorja UEFE) in ju zamenjal s plastenko z vodo. Posnetek je takoj viralno zaokrožil cel svet. Druga, povsem drugačna, mnogo bolj kompleksna in absolutno uspešna, pa je kampanja ob letošnji izvedbi referenduma za vodo, ki je uspela prebuditi, vplesti, aktivirati in celo spolitizirati velik del javnosti, še posebej mlado populacijo.
Izr. prof. dr. Nataša Atanasova ugotavlja, da se voda kot eden najpomembnejših virov še vedno obravnava večinoma neskladno z načeli krožnega gospodarstva. Z vidika več strok je pojasnila terminologijo trajnostnih konceptov za umestitev vode v krožno gospodarstvo ter inovativno klasifikacijo tehnologij in posameznih elementov upravljanja z vodami, ki so uporabni za upravljanje s padavinskimi vodami, grajeno okolje, čiščenje vode in obnovo virov, obrežne ureditve v mestih, varovanje tal, urejanja zelenih površin ter urbano kmetijstvo. Trajnostne koncepte je osvetlila tudi z vidika prostorskega načrtovanja s poudarkom na trenutno situacijo v Sloveniji. Različne stroke, ki delujejo na področju voda, se vse bolj zavedajo koncepta na naravi temelječih oz. sonaravnih rešitev. Ugotovila je, da imamo v Sloveniji dolgo zgodovino uporabe posameznih elementov sonaravnih rešitev, manjka pa nam sistemski pristop k njihovemu načrtovanju in implementaciji, predvsem zaradi pomankljivega sodelovanja med strokami.
Vodni viri in pitna voda
Sekcija je tudi letos potekala v zanimivi mednarodni zasedbi. Prof. dr. Jan Peter van der Hoek iz Nizozemske je glavni direktor za inovacije v vodovodnem podjetju Waternet, ki deluje v Amsterdamu in njegovi okolici, predsedujoči programskega odbora skupnega raziskovalnega programa nizozemskih podjetij za pitno vodo in član odbora za pitno vodo pri EUREAU. Predstavil je vedno aktualno temo novodobnih onesnaževal v vodnih virih, kakšno tveganje predstavljajo in kakšne so rešitve.
Anže Lenček je Slovenec, ki je od leta 2017 v Novi Zelandiji, v občini Napier, zaposlen kot vodja zagotavljanja kakovosti pitne vode. Predstavil je vzroke za izbruh gastroenteritisa v mestu Havelock North, ki je povzročil celo smrtne žrtve med uporabniki pitne vode. Tudi to, česa so se odgovorni v času epidemije naučili in kako so se procesi oskrbe s pitno vodo odtlej v Novi Zelandiji spremenili, predvsem pa, kakšen napredek je opazen pri vzpostavitvi, uporabnosti in uporabi varnostnih načrtov pri oskrbi s pitno vodo.
Dr. Bojana Hajduk Černeha je pri uporabi akumulacije pitne vode Butoniga v Istri opozorila, da je treba temeljito premisliti in odgovoriti na številna vprašanja, preden je odločitev za njeno gradnjo dokončna. Gradnja akumulacije je nepovraten poseg v prostor, ki izjemno negativno vpliva na ekosisteme, vprašanje, kako vpliva na javno oskrbo s pitno vodo, pa odpira številne druge dileme. Predavanje so udeleženci skrbno spremljali, saj se RS odloča, da bi v zaledju Brkinov vzpostavila akumulacijsko jezero za oskrbo slovenske Istre in Krasa z vodo.
Nataša Uranjek je predstavila praktičen primer raziskave, s katero so v Komunalnem podjetju Velenje s hitrimi mikrobiološkimi testi določili minimalno koncentracijo prostega klora kot sekundarnega dezinfekcijskega sredstva, ki še omogoča zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode. Pri tem so znižali stroške ob zadostni varnosti oskrbe s pitno vodo, predvsem pa povečali zadovoljstvo uporabnikov.
Fotografije: Jaka Babnik
Več informacij: Miša Hrovat, SDZV, odnosi z javnostmi (M: 041 619 616, E: misa@maga.si).
Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), ustanovljeno leta 1991, je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, ki s svojim delovanjem ozaveščanja, izobraževanja in povezovanja deluje na področju zaščite slovenskih voda. Kot nevladna organizacija smo do aprila 2021 delovali v javnem interesu na področju ohranjanja narave na območju Republike Slovenije. Povezujemo se tudi s sorodnimi društvi in združenji doma in po svetu. Smo člani mednarodnih združenj International Water Association (IWA), European Water Association (EWA) in Deutsche Vereinigung für Wasserwirtschaft, Abwasser und Abfall e. V. (DWA). Prepoznani smo kot aktiven partner lokalnim skupnostim in državi. Naše poslanstvo je razvijanje zavesti o pomenu zaščite voda, naše glavne naloge pa so spremljanje, preučevanje in delovanje na področju zaščite in izkoriščanja voda, preskrbe s pitno vodo in ravnanja z uporabljenimi vodami in odpadki, pa tudi informiranje in izobraževanje strokovne, znanstvene in ostale javnosti, kar izvajamo skozi predavanja, strokovna srečanja, izvedbo delavnic in izdajo publikacij. V SDZV podpiramo redno izmenjavo izkušenj med strokovnjaki iz mednarodnih združenj, kar uresničujemo tudi z organizacijo ekskurzij in tečajev ter tako zagotavljamo podporo aktivnostim, ki predstavljajo aktualna stanja in dosežke s področja zaščite voda. Od leta 1995 naprej vsako leto organiziramo tudi odmeven simpozij z mednarodno udeležbo VODNI DNEVI.
