V vsakdanjem življenju sušo dojemamo predvsem kot vpliv pomanjkanja vode na kmetijstvo ali pa kot pomanjkanje količin vode v vodotokih. Vendar se lahko suša pojavi tudi drugod, na primer v podzemnih vodah ali jezerih. Pojavlja pa se lahko tudi v posameznih gospodarskih dejavnostih. Najbolj znana je kmetijska suša, prav tako imamo opraviti s sušo v energetiki, ko med sušo zaradi nizkih pretokov ni mogoče pridobivati električne energije, pa čeprav tega v nezajezenem vodotoku morda ne bi prepoznali kot suše. Suša lahko povzroči spremembe v ekonomiji, v skrajnih primerih lahko povzroči celo migracije, ker ljudje nimajo osnov za preživetje, tudi v takšnih primerih govorimo o suši. Suša ima, tako kot grški bog Janus, več obrazov.
V stroki pa ne moremo biti zadovoljni zgolj s sklepom, da je suša kompleksen pojav, ki ga je težko opredeliti. Suša nas zanima, ker je pomemben naravni pojav s številnimi posledicami. Zato se je znanost bolj kot v iskanje univerzalne definicije suše usmerila v razumevanje različnih vrst suš in v njihove različne definicije.
Definicije suš razdelimo v dve veliki skupini; pojavne ali fenomenološke ter operativne ali antropogeno pogojene definicije. Ti dve veliki skupini definicij razdelimo še v posamezne podskupine, ki jih v nekaterih primerih delimo še naprej. Pojavne definicije suše razdelimo na meteorološko sušo in hidrološko sušo.
Meteorološka suša je povezana s pomanjkanjem vode v atmosferi, z njo imamo opraviti takrat, ko daljši čas ni padavin. Opraviti imamo lahko s sušo, vezano na primanjkljaj dežnih padavin ali pa na primanjkljaj snega. V visokogorskih predelih Slovenije je prav to eden od prevladujočih vzrokov za vplive na površinske vodotoke. Posebna oblika meteorološke suše je evapotranspiracijska suša. Evapotranspiracija je znanstveni koncept, s katerim z enim parametrom opredelimo tako izhlapevanje ali evapotranspiracijo s prostih vodnih površin, kot tudi dihanje ali transpiracijo rastlin. V določenih delih leta lahko nastopijo pogoji, da je evapotranspiracija tako visoka, da so struge vodotokov, navkljub padavinam, povsem suhe, ker rastline porabijo vso vodo. V svetu zelo znan primer evapotranspiracijske suše je vpliv (tujerodnih) evkaliptusovih dreves na vodotoke, ki imajo tako močno transpiracijo, da porabijo vso razpoložljivo vodo v svoji okolici. Zaradi njihovega škodljivega vpliva je Južnoafriška republika v zakonu o vodah prepovedala sajenje teh dreves ob vodotokih. Kadar pa imamo opraviti s kombinacijo prej opisanih dejavnikov, pa govorimo o kombinirani meteorološki suši.
Hidrološko sušo povezujemo s komponentami vodnega kroga na površju Zemlje. Tako poznamo sušo tal, sušo površinskih voda (tekočih in stoječih) in sušo podzemne vode.
Operativne definicije suše so vezane na posledice, ki jih povzroča pomanjkanje vode v posameznih komponentah vodnega kroga. Vsem dobro znana je kmetijska suša, to sušo kot družba tudi najbolje razumemo. Poleg te poznamo še vodonogospodarsko sušo, ki je posledica pomanjkanja vode v dejavnostih, odvisnih od vode. V skupino operativnih definicij uvrstimo še socioekonomsko sušo, ki zajema širok nabor vplivov pomanjkanja vode na družbeno ekonomske dejavnosti.
Značilnost operativnih definicij suše je, da so kritične meje, preko katere se suša prične, družbeno dogovorjene ali celo predpisane z zakonodajo. Tak primer bi bil, da bi za neko območje zapisali, da se suša v vodotoku prične takrat, ko je volumski pretok v strugi nižji od v naprej določene vrednosti, ne glede na to, kakšne posledice ima to za dejavnosti in živelj v reki. Drug primer kritičnih meja, s katerimi so določene takšne suše, so ekonomski parametri. Veliko držav definicijo kmetijske suše povezuje z deležem upada dohodkov v kmetijski proizvodnji. V Sloveniji je na državni ravni (kmetijska) suša kot naravna nesreča razglašena, ko izgube presegajo 30 % povprečnega dohodka.
V strokovno znanstveni literaturi bomo zasledili obsežen nabor razprav o vsaki od prej navedenih suš. Največ prostora pa je posvečeno meteorološki in kmetijski suši. Druge vrste suš so mnogo slabše razumljene.
prof. dr. Mihael Brenčič
Slika: Izsušitvene razpoke na brežini (foto: Mihael Brenčič)
Preberite tudi dva povezana prispevka avtorja z naslovi: Suša in Kaj je suša?
