KAJ SE JE ZGODILO?
O okoljski forenzični analizi
prof. dr. Mihael Brenčič
Slovenija je v začetku avgusta 2023 utrpela največje in najbolj katastrofalne poplave v zadnjih nekaj desetletjih. Številni ljudje in družine so pretrpeli velike izgube, nekateri so izgubili vse, v posameznih predelih je bila zelo prizadeta tudi industrija. Tako ali drugače so bile prizadete skoraj vse slovenske občine, najhuje pa je bilo v srednji in zgornji Savinjski dolini, v porečju reke Meže, v dolini obeh Sor ter na območju Kamniško Domžalskega polja. Mediji so polni posnetkov, slik in novic iz prizadetih območjih, in zdi se, da so katastrofa in njene posledice pred nami kot na dlani. Težko bi še izvedeli kaj novega, česar v preteklih dnevih še nismo slišali ali prebrali.
Slika 1: Divja voda je spodjedala obrežja in odnašala vse, kar ji je bilo na poti. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
V medijih bomo zasledili različna mnenja o minuli katastrofi. Strokovnjaki navajajo, da so bile intenzitete, odkar merimo padavine, tako visoke, kot še nikoli do sedaj. Prav tako navajajo, da je šlo pri pretokih rek ponekod za stoletne povratne vode, drugi navajajo celo višje povratne dobe – 250 let, 500 let, nekateri dogodki naj bi šli celo preko 1000-letnih povratnih dob. Prav tako slišimo številna mnenja o vzdrževanju vodotokov, od tega, da so bili protipoplavni ukrepi izvedeni neustrezno ali da so bili premalo učinkoviti, do tega, da neustrezno vzdržujemo vodotoke, zlasti hudournike in stranske pritoke. Oglasila se je tudi gradbena stroka, ki je pojasnila, da v hudourniških vodotokih ne bi smelo biti mostov z vmesnimi oporami, da je nedopustna gradnja mostov brez usmerjevalnih zidov in podobno. Nadalje beremo opise in mnenja o tem, kako so reagirali gasilci in celotna civilna zaščita, pa o tem, kako se je odzvala država s svojimi institucijami. Pojavile so se tudi težave, ki so povezane s problemi uveljavljanja poplavnih škod, zagotavljanja kreditov in zapiranja nezaključenih investicij, katerih nadaljnji potek so zavrle ali celo onemogočile poplave. Vse to in še več, verjetno bi lahko sestavili nekaj strani dolg seznam različnih pogledov na minulo povodenj.
Slika 2: Narasli vodotoki so poplavili ceste in zalili številne poslovne in bivalne objekte. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Morda se bodo v nadaljevanju zapisana vprašanja marsikomu zdela akademsko dlakocepstvo, toda vsa po vrsti terjajo odgovore: kakšna je bila prava intenziteta padavin na posamezni padavinski postaji, kakšni so bili pretoki in pretočne višine vzdolž rek ter kakšne so bile povratne dobe teh dogodkov? Koliko sedimenta, proda, peska ter mulja so prenesli in odložili vodotoki in koliko plavja je odplavalo navzdol po strugah? Kakšna dolžina bregov rek je bila erodirana in odnešena? Koliko in kakšni plazovi so se pojavili ter kje in zakaj so se pojavili? Koliko hiš je prizadetih, koliko mostov je odneslo in koliko je poškodovanih, zakaj je prišlo do teh poškodb? Kakšna je ekonomska škoda, ki je nastala pri tem, kakšne so zavarovalniške škode in koliko od teh odškodnin je bilo izplačano? Kakšna je škoda v kmetijstvu, v industriji, turizmu in drugih gospodarskih panogah? Veliko drugih podobnih vprašanj o vzrokih in posledicah poplav, na katere brez podrobne analize ni mogoče natančno odgovoriti, nismo niti zastavili.
Sliki 3 in 4: Obilne padavine so povzročile tudi številne zdrse zemljine. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Ali odgovore na ta vprašanja potrebujemo? Da, brez dvoma. In zakaj potrebujemo te odgovore? Naravna nesreča, ki je za nami, je po svoji razsežnosti in silovitosti izjemna, in čeprav so bila pred tem dogodkom izdana številna opozorila, si je bilo skoraj nemogoče predstavljati, kakšne posledice bo povzročila. Spremembe klime, na katere nas opozarjajo klimatologi in drugi znanstveniki že desetletja, so pred nami, tukaj in zdaj, in verjetno nas dokaj kmalu v prihodnosti čaka še kakšen podoben dogodek. Nanj se ni mogoče v celoti pripraviti, izkušnje iz avgustovskih poplav in tudi drugih izjemnih vremensko hidroloških dogodkov, s katerimi se soočamo v zadnjem letu dni, pa nam lahko pridejo še kako prav pri soočanju s prihodnjimi izzivi kot posledicami sprememb klime. Iz vsake naravne nesreče bi se morali nekaj naučiti, zato da bi izboljšali svojo prihodnjo odpornost, tako kot skupnost, družba ali kot posamezniki. To pa lahko storimo le, če bomo skrbno in natančno analizirali pretekle naravne nesreče, v tokratnem primeru so to katastrofalne poplave iz začetka avgusta 2023.
Marsikdo bo porekel, da to že počnemo, da zelo natančno vemo, kaj se je zgodilo med poplavami, na primer leta 1990, ali poplavami leta 2010 ter številnimi drugimi poplavami iz preteklosti. Ali res? Kje so ti podatki? Ali obstajajo publikacije, ki bi zbrale vse relevantne informacije o posameznih preteklih poplavah, ali še bolje, ali obstaja neka osrednja informacijska točka, kjer bi bile vse te informacije na voljo? V Sloveniji takšnih informacijskih točk o naravnih nesrečah, tudi poplavah, kjer bi bile zbrane in javno dostopne podrobne informacije, nimamo. Zelo, zelo se moramo potruditi, če želimo pridobiti informacije za nazaj, za pretekla leta. Nekatera ministrstva imajo te podatke zbrane za svoje sektorje, nekaj podatkov ima statistični urad, še več teh informacij pa je raztresenih po posameznih znanstvenih in strokovnih člankih, ali pa s temi informacijami razpolagajo posamezniki, ki so bili tako ali drugače vpeti v pretekle sanacije. Toda, bolj kot gremo nazaj v času, bolj se te informacije izgubljajo in težje so dostopne. In nič čudnega ni, da sedaj beremo opozorila in mnenja o tem, da se je nekaj podobnega že dogajalo, da so bila nekoč že izdana relevantna opozorila.
Sliki 5 in 6: Sanacija po ujmi bo zahtevna. (foto: Vesna Deržek Sovinek)
Prav nič ne pomaga, če danes strokovnjaki razlagajo, kako že zasledujejo in analizirajo, kaj se je v začetku avgusta 2023 dogajalo po Sloveniji. Če ti podatki in analize ne bodo javno dostopni, dosegljivi na enem mestu, bodo nekaj časa na voljo le ozkemu krogu, potem pa se bodo znanje, meritve in interpretacije porazgubile ali v celoti izginile. Tako kot se je porazgubilo znanje o preteklih poplavnih dogodkih, na katere ohranjamo le še medel spomin. Koliko izmed vas se še spomni, da je bil zahodni del Viča v Ljubljani leta 2010 poplavljen, da je bila leta 2007 katastrofa v Železnikih in da so bile leta 1990 v spodnji Savinjski dolini prav tako katastrofalne poplave? Ali pa je na primer že slišal za to, da je ob poplavi leta 1926 poplavna voda na Viču segala vse do današnje upravne enote v nekdanji Tobačni tovarni, da je bila ponekod v Rožni dolini prisotna tudi do 2 m visoka poplavna voda ter da je ob tej poplavi prišlo tudi do človeških žrtev?
Slika 7: Nova struga reke Kamniške Bistrice v Biščah. (foto: Marjetka Levstek, SDZV)
Po tokratnih poplavah, ko bodo za nami interventna sanacijska dela in ko bomo prešli v fazo sanacije po naravni nesreči, se je potrebno lotiti natančne analize tega, kaj in kako se je vse skupaj dogajalo. Kakšni so bili vzroki in kakšne so bile posledice? Ta analiza mora obsegati celoten spekter analiz, od meteoroloških do socioloških analiz o tem, kako so se odzivali posamezniki in kako so se odzvale različne skupnosti. Takšna analiza ne sme biti namenjena iskanju krivcev in kazanju s prstom zdaj na tega, zdaj na onega, ali pa celo iskanju kazenske odgovornosti. Za takšne preiskave imamo ustrezno zakonodajo in pravosodni sistem, ki mora, če in ko je to potrebno, odigrati svojo vlogo.
Izdelati moramo celovito okoljsko forenzično analizo avgustovskih poplav. Natančno in pikolovsko, z uporabo vseh relevantnih sodobnih znanstvenih in strokovnih metod, je treba preiskati, kaj se je dogajalo in kako smo se odzvali. V to analizo naj se vključijo vse relevantne stroke, strokovnjaki iz vseh znanstvenih polov, ki lahko prispevajo svoje vidike razumevanja tokratnih katastrofalnih poplav, od naravoslovnih pa do družboslovnih ved. Tako zbrani podatki naj se zberejo skupaj in po ustreznih obdelavah in interpretacijah odprejo za javnost. V Sloveniji že imamo dobre izkušnje s takšnimi javno dostopnimi viri in podatki (npr. Atlas okolja, arhivi meteoroloških in hidroloških podatkov). Na podlagi tako zbranih podatkov naj se pripravi tudi zbirno poročilo, delovno ga imenujmo »Bela knjiga poplav«. Te aktivnosti pa naj ne izključujejo samostojnih in neodvisnih strokovnih analiz, tudi takšne analize je treba podpreti in spodbuditi objavo njihovih rezultatov.
Za pripravo »Bele knjige poplav« naj bo odgovorna vlada, za njegovo pripravo naj vlada imenuje vodilno ministrstvo, katerega minister bo s pomočjo ekipe izbranih strokovnjakov koordiniral aktivnosti v zvezi s tem poročilom. Rezultati Bele knjige pa naj obvezno vsebujejo tudi priporočila za naprej.
Slika 8: Poplavljeno Ljubljansko barje na dan 7. avgusta 2023. (foto: Anamarija Borštnik Bračič, SDZV)
