V Ljubljani, 4. februarja 2017: Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v okviru 6. konference o planinskem gospodarstvu in ob sejmu Natour – Alpe Adria potekalo tudi predavanje Vzorčenje odpadne vode v planinskih kočah s predstavitvijo analize iztočnih voda malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), ki jih za Planinsko zvezo Slovenije izvajajo v laboratoriju Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik. Vodja laboratorija dr. Marjetka Levstek, ki izvedbo projekta podpira tudi kot predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, je predstavila rezultate analiz, ki jih v vzorčnih iztokih iz planinskih koč v CČN Domžale-Kamnik izvajajo že štiri leta. Namen vzorčenja je pridobiti tekoče podatke o sestavi čiščene vode, skladnosti iztokov z zakonodajo ter presoje uspešnosti delovanja MKČN v planinskih kočah. Ugotovitve kažejo, da ima le tretjina (34 %) planinskih koč v Sloveniji vgrajene MKČN, od teh pa jih le dobra tretjina (38 %) ustrezno deluje.
Po uvodnem nagovoru Mira Eržena, podpredsednika Planinske zveze Slovenije (PZS), je kratko zgodovino o gradnji čistilnih naprav v planinskih kočah predstavil Drago Dretnik, v PZS vodja svetovalne pisarne. Začetki uvajanja čistilnih naprav v planinske koče segajo v leti 1998 in 1999, ko je EU Planinski zvezi Slovenije donirala pet malih komunalnih
čistilnih naprav, naslednjih pet pa znova v letih 2001 – 2002. V letih 2004 in 2005, ko je gradnjo MKČN z razpisom in sofinanciranjem podprlo tudi Ministrstvo za okolje, so vgradili 8 novih čistilnih naprav, do leta 2009 pa še 6. Obdobje od 2010 do 2012 zaznamuje sofinanciranje gradnje 19 MKČN s strani Ministrstva za gospodarstvo, od leta 2013 do 2015 pa z 11 vgrajenimi MKČN subvencije niso bile povsem izkoriščene. Trenutno je v 54 slovenskih planinskih kočah delujočih 33 malih komunalnih čistilnih naprav s prisilnim vpihovanjem zraka (SBR, MBBR, membranske in pretočne), kar predstavlja 63 % vseh. Z 29-% deležem sledijo precejalniki (15 naprav), s 6 % rastlinske čistilne naprave (3 naprave) in z 2 % biodiski (1 naprava), medtem ko so deleži posameznih tipov MKČN iz Projekta analiz 100 alpskih planinskih koč, ki vključujejo tudi tujino, bolj enakomerno porazdeljeni.
Z analizo iztokov čiščene vode iz malih komunalnih čistilnih naprav v planinskih kočah, ki jo zanje izvaja CČN Domžale-Kamnik, želi PZS pridobiti ažurne podatke o kakovosti iztokov, s katerimi lahko oceni delovanje čistilnih naprav in na ugotovljene nepravilnosti opozori lastnike, obenem pa išče soodvisnost od uporabljenih tehnologij ter ugotavlja ustreznost zmogljivosti naprav. Planinska zveza Slovenije se namreč zaveda pomena raznolike gradnje malih komunalnih čistilnih naprav v nižje, srednje ali visoko ležečih planinskih kočah, saj zakonodaja že predpisuje ustrezno čiščenje odpadnih voda od leta 2021 dalje. Zato želi v tem času s pomočjo strokovnjakov ugotoviti, ali nameščene naprave uspešno obratujejo, ali so pravilno dimenzionirane in vzdrževane ter ali na boljše rezultate čiščenja vpliva tudi izbor posameznega tipa čistilne naprave z različnimi tehnologijami čiščenja odpadnih voda.
Dr. Marjetka Levstek, vodja laboratorija v CČN Domžale-Kamnik, je udeležencem konference predstavila rezultate analiz vzorčenja odpadnih voda v planinskih kočah po Sloveniji v letih 2013-2016.
Dr. Marjetka Levstek iz CČN Domžale-Kamnik je povedala, da je stanje iz 26 vzorčenih planinskih koč (nekatere so bile vzorčene večkrat) pravzaprav dokaj alarmantno, saj kar v 62 % čiščenje odpadnih voda ne poteka ustrezno. Neučinkovito čiščenje odpadnih voda ima tako kar 76 % planinskih koč (bodisi čistilne naprave nimajo ali pa te ne delujejo ustrezno). Poudarila je, da sam tip male komunalne čistilne naprave ni edini vzrok za slabo kakovost iztoka, pač pa na to vplivajo tudi neustrezno obratovanje, vzdrževanje in sama kapaciteta (velikost) malih komunalnih čistilnih naprav, saj so pogosto pod ali predimenzionirane. O rezultatih laboratorijskih analiz sproti obveščajo PZS, ta pa o stanju delovanja MKČN v posameznih planinskih kočah obvešča lastnike oziroma oskrbnike, da bi lahko po analizah stanja izboljšali njihovo delovanje (pregled obremenitve, sprememba načina obratovanja, povečanje kapacitet naprave ipd). Pri tem je opozorila na pomemben časovni kriterij obremenitve, saj sta vtok in iztok vode v planinskih kočah izrazito povečana ob koncih tedna (tako za pripravo hrane kot za potrebe sanitarij), posledično pa so takrat bolj obremenjene tudi čistilne naprave. Vsaka čistilna naprava je po pretoku in obremenitvi sposobna predelati le toliko odpadne vode, kot je njena nazivna kapaciteta. Pri preobremenitvi bodo iz naprave iztekale le delno prečiščene odpadne vode, lahko pa celo pride do drugih nezaželenih pojavov, kot so neprijetne vonjave. Odpadne vode na planinskih kočah so zaradi varčevanja z vodo tudi do 4-krat bolj obremenjene z organskimi snovmi, kot je odpadna voda v dolini. Dr. Levstek je opozorila še na organsko onesnaženje, ki ga v odpadnih vodah povzroča vsebnost oziroma v iztoke odvržena hrana.
Tako s posameznimi planinskim društvi nenehno potekajo pogovori, kako zagotoviti boljše rezultate iztokov z malih (sicer tipskih) komunalnih čistilnih naprav, saj je odločitev o nakupu pravega tipa in velikosti čistilne naprave, ki bi zagotavljala optimalno čiščenje, za planinske koče največji problem. Ovire pri vgradnji malih čistilnih naprav so lahko tudi pomanjkanje primernega prostora ali za gradnjo težko obvladljiv teren. Prav tako na neustrezno obratovanje naprav vplivajo tudi kriteriji, kot so neenakomeren dotok, koncentrirana odpadna voda ali izpadi električne energije. Spremembe lahko vključujejo zamenjavo vseh elementov čistilne naprave, dodatek črpalke za napajanje vode v aerobni del ali pa drugačno vodenje čistilne naprave.
Oskrbniki planinskih koč so ob zaključku predavanja opozorili tudi na problematiko, povezano s kapnico, odvozom blata v dolino in kompostiranjem blata pri planinskih kočah, ki ga že prakticirajo v sosednjih državah, hkrati pa na možnost izgradnje tri-prekatnih greznic, ki so dovoljene v uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
Konference PZS so se na GR v Ljubljani udeležili predsedniki in načelniki gospodarskih odsekov planinskih društev, gospodarji in oskrbniki planinskih koč, funkcionarji in drugi strokovni delavci v planinstvu. Foto: arhiv SDZV
