Poplave 2023
Poplave v začetku avgusta 2023 so bile doslej največja naravna nesreča v samostojni Sloveniji, ogrožena so bila življenja ljudi, prisotne človeške žrtve.
Slika 1: Poplavljen vrtec v Mengšu. (foto: Arso/PGD Mengeš)
Nastala je ogromna materialna škoda zaradi porušenih in poškodovanih hiš, gospodarskih in industrijskih objektov, infrastrukture. Prekinjen je bil promet na cestah in železnicah.
Slika 2: Prekinjen promet na cestah. (foto: promet.si)
Slika 3: Poplavljena avtocesta med Žalcem in Šentrupertom- (foto DARS)
V Sloveniji so bile že večkrat prisotne velike poplave zaradi izrednih padavin, na primer na Dravi novembra 2012, vendar pa nikoli istočasno na skoraj dveh tretjinah Slovenije.
Slika 4: Črna na Koroškem. (foto: Dnevnik)
Slika 5: Črna na Koroškem. (foto: Slovenska vojska)
Izredne padavine
O katastrofalnih poplavah sta bila nedavno na spletni strani SDZV že objavljena dva prispevka, ki sta ju pripravila dr. Pavel Gantar in dr. Lidija Globevnik, o posledicah in razsežnostih poplav, konceptu povratnih dob, zbiranju podatkov ter nujni forenzični analizi je bloge prispeval prof. dr. Mihael Brenčič, pa tudi v tisku in na internetu je objavljenih veliko zelo strokovnih člankov (dr. Primož Banovec, mag. Rok Fazarinc in drugi), njihovih ugotovitev ne bi ponavljal.
Namen tega članka ni opis obsega škode zaradi poplav ali požrtvovalnega dela pripadnikov Civilne zaščite, vojske, policije in posameznikov, temveč lastnemu videnju enega od vzrokov te katastrofe. Katastrofalne poplave so po mojem mnenju posledica ne le izrednih padavin, pač pa tudi dolgoletnega mačehovskega odnosa družbe do vodnega gospodarstva.
Pri padavinah so meritve padavin in pretokov zagotovo točne. Nekaj vprašanj se poraja pri interpretacijah, ko govorimo o padavinah s povratno dobo 250 let, meritve pa so krajšega trajanja. Spominjam se predavanja iz hidrologije na podiplomskem študiju prof. Slavka Jovanoviča, ki je izpostavil, da so vsake nove visoke vode višje od prejšnjih. Zabeležene poplave nudijo odlično možnost za preverjanje uradnih kart poplavne ogroženosti in njihove eventualne popravke. Ali torej potrebujemo poplavne karte tudi za 250-letne poplave? Analiza padavin za Maribor za potrebe projektiranja kanalizacije za padavinske vode, izdelane leta 2016 na FGG Ljubljana (Mikoš, Bezjak), so za obdobje 2000-2016 pokazale precejšnja odstopanja od rezultatov za obdobje 1948 – 2005, in sicer v rangu 30 % večjih vrednosti.
Vodno gospodarstvo v samostojni Sloveniji
Vodno gospodarstvo je bilo v času osamosvojitve Slovenije in sprememb političnega sistema dobro organiziran sistem z dolgo tradicijo. Bilo pa je ravno zaradi tega premalo pozorno na nove poglede zelenih, ki so opozarjali na pretirane gradnje regulacij rek z veliko betona pri realizaciji projektov v navezavi vodno gospodarstvo – kmetijstvo. V samostojni Sloveniji je prvi minister za okolje iz stranke Zelenih z drastičnim zmanjšanjem finančnih sredstev globoko posegel v delovanje vodnega gospodarstva. Dobro delujoče dvodomne samoupravne vodne skupnosti so bile ukinjene. Kljub več poskusom Konferenc o vodah te niso nikdar zaživele. Izgubili so se katastri vodnih objektov.
Brez zadostnih lastnih finančnih sredstev se je urejanje voda obesilo na druge večje investicije zlasti ob gradnji avtocest in hidrocentral.
Hudourniki
Predsednik vlade je napovedal, da je potrebno pospešeno urejanje hudournikov, kar je ob teh poplavah največji problem. Kaj pa sploh so hudourniki? Veljavni Zakon o vodah hudournike v 10. členu navaja kot eno od oblik tekočih celinskih voda. Na ministru je, da opredeli, katera od tekočih voda (rek, potokov…) ima hudourniški značaj. Res je, da v zakonu ni kriterijev za določitev, kaj je hudournik. Iz prakse tudi vemo, da velika večina manjših hudourniških potokov spada v vode 2. reda (zahvala za to tolmačenje dr. Gantarju).
Kako je hudournik opisal Prešeren (Krst pri Savici, Uvod):
Ko’ se neurnik o povodnji vlije,
iz hriba strmega v doline plane,
z derečami valovami ovije,
kar se mu zoper stavi, se ne ugane,
in ne počije pred, de jez omaga
“Huda ura” je nadvse slikovit izraz, ki ga ljudski spomin vendarle ohranja za silovite in eruptivne pojave visokih voda, ki rušijo in brišejo vse pred seboj in odnašajo s trudom pridobljeno bogastvo generacij, ki so ga ustvarile. Z vsemi njenimi posledicami je “huda ura” velikokrat tudi izkaz človekove nesmotrnosti in nespoštovanja narave, saj so prav zaradi njegovih posegov posledice hudourniških voda še toliko hujše. Ali pa oznaka, ki je še posebej aktualna v današnjem času: prav zanemarjanje in opuščanje nujnih posegov v od hudournih voda razrvanih strugah lahko povzroči, da bodo izkušnje z naslednjo “hudo uro” toliko hujše.
(dr. Pavel Gantar, takratni minister za okolje in prostor Republike Slovenije, v ministrovem sporočilu ob izidu knjige Pogubna razigranost: 110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem: 1884-1994, PUH – Podjetje za urejanje hudournikov, 1995).
Skoraj 140 let smo urejali hudournike
Slika 6: Naslovna stran knjige Pogubna razigranost (Trebišnik v Poljanski dolini 30.10.1993, foto S. Jesenovec)
Navedena knjiga bi bila v veliko pomoč vsem odločevalcem sanacije posledic letošnjih katastrofalnih poplav in strategij gospodarjenja z vodami. Kaj spoznamo iz knjige? (glej članek S. Jesenovec: 110 let organizirane hudourničarske dejavnosti) Najprej, da ima hudourničarstvo v Sloveniji dolgo tradicijo, skoraj 140 let. V okviru Avstro-Ogrske je Cesarsko-kraljevo (v nadaljevanju c. kr.) Ministrstvo za poljedelstvo 1884. leta izdalo odlok o ustanovitvi c. kr. Gozdarsko-tehniškega oddelka za urejanje hudournikov, južna sekcija v Beljaku. Za to koroško mesto so se na Dunaju odločili, ker je bil Beljak v območju težkih visokovodnih katastrof v južnih alpskih deželah v letih 1882 in 1883. V beljaško sekcijo so bile vključene Koroška, Kranjska, Goriška, Istra, Salzburška, Štajerska, Gornje in Dolnjeavstrijska, delno tudi Tirolska in Predarlberška. Nekaj deželnih zakonov vojvodine Kranjske je obravnavalo hudournike leta 1893, Zakon o zagradbi hudournika Pišence pri Kranjski Gori, leta 1910 Zakon o zagradbi hudournikov ob deželni cesti Brod na Kulpi Čabar in ob okrajni cesti Čabar-Trava, okraj Kočevje, leta 1910 Zakon o zagradbi v Želimljico se stekajočih hudournikov v občinah Turjak in Želimlje.
Slika 7: Načrt delovnega področja Želimljica iz let 1915/16, ki ga je pripravil Gozdno tehnični odsek za zagradbo hudournikov v Ljubljani za dela pri posestvu Kramar, kjer sta se stekali Mlinščica in Želimljica oziroma Želimeljščica- (Vir: knjiga Pogubna razigranost).
Leta 1911 je poljedelsko ministrstvo pri c.kr. gozdarsko-tehniškem oddelku za zagradbo hudournikov na Dunaju ustanovilo c.kr. stavbeno vodstvo v LjubIjani, ki je bilo še vedno podrejeno sekciji v Beljaku. Po tem času so izšli naslednji zakoni: leta 1911 Zakon o zakladu za deželnokulturne in cestne zgradbe (deželni melioracijski sklad), 1911 Zakon o izvršitvi zagradb in pogozditev v vodozbirnem okrožju Gradaščice in lške, 1912 Zakon o zagradbi hudournikov Močilnik, Pasji rep in Bela na vipavskem ozemlju. Z odlokom c. kr. ministrstva za poljedelstvo v letu 1913 je bilo c. kr. stavbeno vodstvo v Ljubljani izločeno iz be!jaške sekcije. Leta 1914 smo v Ljubljani dobili “Gozdarsko-tehniški odsek za zagradbo hudournikov, ki je bil podrejen neposredno c. kr. ministrstvu za poljedelstvo na Dunaju.
Leta 1919 je Uradni list Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v imenu deželne vlade za Slovenijo objavil Uredbo o ustroju ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo. V lepo slovenščino prevedena uredba v členu 8 navaja, da je med petimi oddelki Glavnega gozdarskega ravnateljstva tudi 2. oddelek za pogozdovanje goličav in uravnavanje hudournikov; v členu 10 pa, da ima ta oddelek dva odseka: a.) odsek za pogozdovanje goličav; b.) odsek za uravnavo hudournikov in melioracijo gozdnega zemljišča. Za slednjega so opisane zadolžitve, in kot je navedeno, ima ta odsek nalogo, da izdeluje in odobrava načrte in proračune za uravnavo hudournikov, za zavarovanje strmih bregov in plazin in za melioracijo gozdnega zemljišča. Odsek tudi izdeluje in odobrava načrte o pogozdovanju področja hudournikov; nadzoruje vse delo in opravlja kolavdacije dovršenih stavb in kulturnih del. Za dela pri uravnavi hudournikov, zavarovanju strmih bregov in plazin in pri melioraciji gozdnega zemljišča (osuševanju) se morejo ustanavljati posebne gozdno-tehnične naprave, neposredno podrejene ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo. Leta 1921 je bila dodana sprememba zakona, z njo je bila določena Generalna direkcija gozdov, ki je imela v svojem sestavu med šestimi oddelki tudi 3.) tehnični oddelek, ta pa med štirimi tudi odsek c.) za goličave, hudournike in melioracije. Ministrstvo za gozde in rudnike je imelo direkcijo gozdov tudi v Ljubljani.
Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti iz leta 1928 je vseboval zanimiv Zakon o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah. Med javna dela so šteli tudi reguliranje hudournikov, rek in potokov. Zakon o urejanju hudournikov je stopil v veljavo 1. marca 1930. Imel je 44 členov, v katerih je natančno opredeljen pojem hudournika, zakone, na katerih temelji izvedba tega zakona, izvajalce urejevalnih del pri hudournikih, vrste del in ukrepov, določeno razmerje med izvajalci in Iastniki ali uporabniki zemljišč, opredeljene odškodnine, razlastitve ter pomožne objekte ob hudournikih. Natančno je opisana priprava generalnega in podrobnega projekta ter pristojnosti bana ali ministrstva za »šume in rudnike«. Izjemno natančen je pri opisu poteka javne razgrnitve in obravnave projektov ter ugovorov. Tako določa: da se omogoči poziv vseh interesentov na komisijsko razpravo, da se morajo sestaviti organi za urejanje hudournikov po zemljiških knjigah po seznamu vseh Iastnikov onih posestev, ki so blizu hudournika, kakor tudi »seznamke« lastnikov mlinov, žag in drugih naprav, ki jih goni vodna sila dotičnega hudournika, ter te »seznamke« priložiti projektu.
Hudourničarstvo po letu 1945
Podjetje za urejanje hudournikov je bilo ustanovljeno v Ljubljani 17. 1. 1950. Prevzelo je vse posle Odseka za urejanje hudournikov, ki je pri Ministrstvu za gozdarstvo Ljudske republike Slovenije v prvih letih po II. svetovni vojni izvajal upravna in projektivna dela. Za operativna dela so na terenu skrbela njegova gradbena vodstva.
Slika 8: Odločba o ustanovitvi podjetja za urejanje hudournikov. (Pogubna razigranost)
Podjetje za urejanje hudournikov (Puh) je imelo na svojem vrhuncu okrog 200 zaposlenih in ogromno težke mehanizacije.
31. oktobra 1957 smo dobili “Zakon o varstvu voda” (FLRJ), do katerega so veljali predpisi, sprejeti pred letom 1941. 7. julija 1966 je izšel “Zakon o vodah”, ki je bil sprejet na seji republiške skupščine 30. junija 1966. Aprila 1969 smo dočakali “Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah” iz leta 1966, ki je vseboval 18 členov. Sedem je bilo novih, sedem pa jih je vsebovalo spremembe v starem besedilu, vse pa je bilo posvečeno problemom erozije, hudourništva in hudourničarstva. 28. januarja 1970 je izšel pomemben odlok izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije o določitvi erozijskih območij in posameznih hudournikov, na katerih delovna organizacija za urejanje hudournikov zagotavlja varstvo površin pred erozijo, hudourniki in plazovi. 29. julija 1975 je bil sprejet odlok IS Skupščine SRS o določitvi hudourniških območij, ki se štejejo za vodotoke medregionalnega pomena, in sicer na vodnih območjih reke Save, reke Drave, reke Soče in obalnega morja s pritoki. 25. december 1981 je prinesel še en “Zakon o vodah”. 1. avgusta 1984 je Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora v Uradnem listu SR Slovenije št. 27/1984 izdal Strokovna navodila, v katerih so bile končno zajete skoraj vse značilne pomembnosti, bistvene za hudourničarje, ki so izpadle iz obeh predhodnih zakonov o vodah. Vrsta predpisov in odlokov je vsebovala natančen popis hudourniških območij in hudournikov.
Po Odloku o določitvi hudourniških območij (Ur.L. SRS 21/75), so bila Podjetju za urejanje hudournikov Ljubljana dana v upravljanje in vzdrževanje naslednja hudourniška območja:
- DRAVA Z MEŽO: vsi pritoki Drave gorvodno od hidroelektrarne Mariborski otok, vsi pritoki Meže in Meža nad sotočjem z Javorskim potokom, Mislinja gorvodno od Dovžanke ter vsi pritoki Mislinje, razen Suhodolnice dolvodno od sotočja z Jenino;
- GORENJSKA: vsi pritoki Save Dolinke nad Završnico ter Završnica nad akumulacijskim jezerom, vsi pritoki Radovne nad Krnico ter Radovna nad Zgornjo Radovno, vsi pritoki Save Bohinjke nad Bohinjsko Belo in vsi pritoki Bohinjskega jezera, celotna Tržiška Bistrica nad km 13.30 in celoten Mošenik nad km 2.55, Begunjščica in Blatnica nad Begunjami, Peračica nad km 1.0 in Lešnica nad km 2.0, vsi pritoki Kokre nad sotočjem z Bistrico (Črnava) ter Zg. Kokra z Jezernico, vsi pritoki Selščice nad sotočjem z Lušo ter Selščica nad Davčo, vsi pritoki Poljanščice nad Gorenjo vasjo ter Poljanščica nad Podklancem;
- LJUBLJANICA-SAVA: Reka (Krvavec) nad Gradom, hudourniki pod Krvavcem nad cesto Spodnji Zalog-Šmartno, vsi pritoki Kamniške Bistrice nad Kamnikom in Kamniška Bistrica nad Kalcitovim jezom, vsi pritoki Nevljice ter Nevljica nad vtokom Šumščice, Radomlija s pritoki na Lukovico, razen Drtijščice, Ločnica s pritoki, vsi pritoki Gradaščice nad Dobrovo, Velika voda in Mala voda, Podlipščica s pritoki nad mostom pri Petrovšku, lška s pritoki nad Mazijevim jezom, Borovniščica in Prušnica nad sotočjem, vsi desni pritoki Save med Gradoljskim potokom in Radečami, razen Reke in Jablaniškega potoka pri Litiji, vsi pritoki Medije nad Kotredeščico in Medija nad Kandršico, Kotredeščica z vsemi pritoki nad Potočnico, vsi pritoki Trboveljšce in Trboveljšca nad Spodnjim Gabrskim, vsi pritoki Bobna, Boben nad Brnico in Brnica ter vsi levi pritoki Save med Bobnom in Savinjo;
- ISTRA: vsi pritoki Osapske reke na in z našega ozemlja, vsi pritoki Rižane nad sotočjem z Globokim potokom, vsi pritoki Badaševice nad cesto Koper-Marezige in Badaševica nad to cesto, Drnica z vsemi pritoki nad cestnim mostom Dvori-Padna, vsi pritoki Dragonje nad Krkavškim potokom z Dragonjo nad sotočjem s Pinjevcem ter celotni Bracan nad sotočjem s Pregarskim potokom. Poleg teh je podjetje upravljalo in vzdrževalo še območja in struge vseh ponikalnic Movraške vale, Lukinsko-Smokavske vale in ob hrvaški meji med Pregaro in Topolovcem;
- SOČA: vsi pritoki Soče nad ldrijco in Soča nad Zadnjico, vsi pritoki ldrijce nad sotočjem z Bačo ter ldrijca nad vtokom Zale, vsi pritoki Bače in Bača nad vtokom Porezna ter Bela in Nadiža s pritoki nad sotočjem z Belo, desni pritoki Soče med Ušnico in ldrijco, levi pritoki Soče med Solkanskim mostom in ldrijco, vsi pritoki Soče, Korena in Lijaka gorvodno od ceste solkanski kamnolom -Kromberk-Pod Gradom-most v koti 68.2 Livišče-Ozeljan-Šempas-Črniče, desni pritoki Vipave nad cesto Črniče-Britih (Selo)-Cesta Lokavec-Ajdovščina, nato nad cesto Žapuže Kožmani-Dolga Poljana, od tod na koto 150 do Vrhpolja in Bela s pritoki nad Vrhpoljem, levi pritoki Vipave nad vtokom Hublja gorvodno od ceste Dolenje-Slap, desni pritoki Močilnika: Gacka nad koto 125 in ostali proti Podnanosu nad koto 145, levi pritoki Močilnika nad cesto Slap – Žoržev Kraj – Lože – Manče – Podraga – Podnanos, vsi pritoki Močilnika nad Pod nanosom in Močilnik nad Ložicami.
Prvi možje hudourničarstva v letih 1911 -1945 so bili: prvi vodja stalnega cesarsko-kraljevega Stavbnega vodstva zagradbe hudournikov v Ljubljani je leta 1911 postal dipl. inž. gozdarstva Vladimir pl. Šuklje, ki je bil v Ljubljano poklican iz Sekcije za zagradbo hudournikov v Zadru. Po njegovi smrti ga je leta 1921 nasledil dipl. inž. gozdarstva Vladimir Fasan, ki je zagradbo hudournikov vodil vse do leta 1933. Od leta 1933 do leta 1941 je dipl.inž. gozdarstva Alojzij Štrancar v Ljubljani vodil Šumarsko-tehnični odsek za urejanje hudournikov pri banski upravi Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije, od leta 1941 do leta 1945 pa Gozdno-tehnični odsek za urejanje hudournikov v okupirani Ljubljanski pokrajini..
Direktorji PUH-a so bili: 1. Janko Seljak, dipl. inž. gozdarstva, 1950- 1963, 2. Drago Justin, dipl. inž. gozdarstva, 1964 – 1974, 3. Franc Robič, dipl. inž. gozdarstva, 1974-1982, 4. Vladimir Meglič, dipl. inž. gozdarstva, 1983-1985, 5. Valter Pavlič, v. d., dipl. inž. gozdarstva, 1985 – 1985, 6. Danilo Beden, dipl. inž. gozdarstva, 1986. Zanimivo je, da so bili ključni projektanti in izvajalci ukrepov gozdarji, obstaja seznam njihovih diplom na temo urejanja hudournikov. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na Gozdarskem oddelku od leta 1952 predavajo predmet Urejanje hudourniških območij, možen pa je bil tudi specialistični in magistrski podiplomski študij. Urejanje hudournikov predavajo tudi na gradbeni fakulteti v Ljubljani (FGG).
Na delovanje hudourničarjev so ogromno vplivale spremembe zakonodaje v samostojni Sloveniji: 1992 – Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. 55/92, 7/93, 3 1/93, 43/93, 32/94), 1993 – Zakon o gozdovih (Ur.l. 30/93), 1993 – Zakon o varstvu okolja (Ur.l. 32/93), 1993 – Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l. 32/93), 1994 – Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. 29/94, 82/94).
Podjetje PUH je po finančnem izčrpavanju in lastninjenju končalo v stečaju, njegov posel pa so prevzeli zasebni gradbinci. Podjetje je šlo v stečaj, brez dela pa je ostalo več kot 100 ljudi.
Kako pa sploh urejamo hudournike?
Povzemam članke v knjigi Pogubna razigranost. Zaradi zanimivosti ohranjam tudi takratno terminologijo. Dominanten je vpliv vlečne sile, ki jo ima vsaka tekoča voda in jo lahko definiramo kot silo, ki povzroči sproščanje in prenos plavin. V zvezi z vlečno silo vode torej velja nekaj pomembnih zakonitosti: vlečna sila vode je premosorazmerna s hitrostjo vode, večji naklon struge ali pobočja povečuje hitrost vode in s tern vlečno silo, pri enakem pretoku vode povečevanje globine vode (struge) povečuje vlečno silo, povečevanje širine struge pa jo zmanjšuje, večja hrapavost struge zmanjšuje hitrost vode in s tem tudi vlečno silo, večanje količine plavin v vodi zmanjšuje hitrost vode in s tern vlečno silo, vendar le do neke mere. Pri ekstremni nasičenosti vode s plavinami lahko ob posebnih pogojih nastane blatni tok (sodobni izraz drobirski tok ali masni tok), vlečna sila se močno poveča in postane rušilna. Blatni tok dobi namreč lastnosti, podobne trdi snovi, saj je v njem precej večji delež plavin kot vode, in se obnaša drugače kot tekočine.
Ukrepi za kontroliranje vlečne sile vode:
- zmanjšanje padca nivelete,
- razširitev struge,
- kontroliran pretok vode.
Ukrepi za povečanje odpornosti proti vlečni sili:
- zavarovanje brežin in dna struge;
- površinska zaščita pobočij z različnimi, predvsem vegetacijskimi ukrepi (zatravitve, potaknjenci, pogozdovanja, popleti itd.)
Neizpodbitno in osnovno dejstvo urejanja hudournikov je, da hudourne vode ne poplavljajo, ampak rušijo vse, kar jim je na poti, tudi neutrjene bregove in obrežja ter vse, kar je na njih.
Mag. AIeš Horvat, dipl. inž. gozd., je navedel naslednje hudourniške objekte (Pogubna razigranost):
- Z naravo usklajeno oblikovanje trase hudournika.
- Leseni pragi s krilnimi oblicami, z in brez stopnje (zgoraj in v sredini) ter s podaljšanim prelivom (spodaj).
- Prag brez stopnje – talni prag (v ravnini dna) iz kamnite zložbe.
- Podslapni tolmuni z naravno granulacijo naplavin na dnu.
- Prag z zaobljenim prelivom.
- Prag v obliki skalne zložbe – drče.
- Ribja steza.
- Koristno kombiniranje različnih gradiv z rastlinjem.
- Obrežni zid z deflektorji – preusmerjevalniki (zgoraj) in še dodatno s skrivališči za ribe (spodaj).
- Vzdolžne gradnje iz žičnih košar z vnešenim rastlinjem.
- Vzdolžno zavarovanje s popleti.
- Obrežno zavarovanje iz kamna in rastlinskega gradiva po oblikovanju biocenoze.
Osnovni namen zaplavne pregrade je zaustavitev hudourniških plavin, preden bi le te Iahko v bolj naseljenih, običajno dolinskih predelih, povzročile velike posredne in neposredne škode. So različnih izvedb in velikosti ter iz različnih gradbenih materialov. Lahko so zidane (betonske, iz kamna v betonu, kamna v suho), montažne (armiranobetonske kašte, lesene kašte, žične košare) ali nasute. Običajno imajo zavarovano podslapje s tolmunom.
Slika 9: Velika zaplavna pregrada Globaša, zgrajena po načrtih dipl. inž. Alojzija Štrancarja sredi 30 let (Pogubna razigranost, foto A. Štrancar)
Slika 10: Ustalitvena pregrada pod Kalcitom na Kamniški Bistrici z ribjo stezo (Pogubna razigranost, foto S. Jesenovec)
Slika 11: 900 m3 plavin Iahko zadrži usedalnik na hudourniku Kršivnik (Pogubna razigranost, foto P. Pejakov)
Danes uveljavljamo sonaravno urejanje voda v povezavi z zeleno infrastrukturo (Papež 2018). Cilj biotehničnega utrjevanja in zavarovanja degradiranih površin ni njihova pozelenitev, ampak trajna protierozijska zaščita s primerno vegetacijo:
- omejitev nastanka (sproščanja) plavin (umiritev eventualnih žarišč);
- zaustavljanje in vezanje že sproščenih plavin;
- nadzorovano / neškodljivo odvajanje hudournih voda.
Dosegamo jih z:
- urejanjem hudourniških strug,
- urejanjem hudourniških zlivnih območij.
Slika 12: Okolju prilagojeni tehnični objekti in biotehnične protierozijske ureditve. (Papež 2018)
Zakonodanje stanje
Seveda ne gre za problem izrazoslovja glede hudournikov, temveč za problem urejanja škodljivega delovanja voda. Zakon o vodah vsebuje točko 4.2. – Varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 4.2.1. – Ogrožena območja, 4.2.2. – Prepovedi, omejitve in zapovedi, 4.2.3. – Naloge države in lokalne skupnosti v zvezi z varstvom pred škodljivim delovanjem voda, 90. člen: Ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem, 92. člen: Varstvo pred padavinskimi vodami, 4.2.4. – Naloge države v primeru povečane stopnje ogroženosti, 95. člen: Naloge države v zvezi z izrednimi ukrepi, 4.2.5. – Naloge države v zvezi z intervencijo v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda, 4.2.6. – Naloge države v zvezi s sanacijo posledic škodljivega delovanja voda, 97. člen: Sanacija posledic škodljivega delovanja voda.
- člen (ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem)
(1) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodnih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin, črpališč in odvajanje zalednih voda.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.
(3) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov se določijo v podrobnejših načrtih upravljanja voda.
(4) Ukrepi iz prejšnjih odstavkov morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne ogrožajo varstva pred škodljivim delovanjem voda dolvodno.
(5) Pri obratovanju suhega zadrževalnika pripada lastnikom oziroma drugim posestnikom zemljišč, ki so namenjena zadrževanju voda v suhem zadrževalniku, nadomestilo za škodo zaradi uničenja ali zmanjšanja pridelka na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ob škodnem poplavnem dogodku, ki jo izplača ministrstvo. Za ocenjevanje nadomestil za škodo po tem odstavku se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor.
- člen (varstvo pred padavinskimi vodami)
(1) Lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij.
(2) Varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda obsega zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(3) Podrobnejše ukrepe in način varstva iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Torej zakonodajo za varstvo pred poplavami urejata država in lokalna skupnost, lokalna skupnost je odgovorna za lastne padavinske vode. Torej zakonodaja je urejena, a v praksi ne deluje.
Težave
Država Slovenije skuša pri urejanju protipoplavne varnosti v čim večji možni meri koristiti sredstva različnih skladov Evropske unije. Projekti so lahko realizirani, če imajo veljavna gradbena dovoljenja z vsemi soglasji, vključno z lastništvom zemljišč. Zaradi težav z zemljišči gredo v realizacijo lahko manj nujni projekti. Primer nasprotovanja protipoplavnim ukrepom so suhi zadrževalniki v Savinjski dolini, lista z okoli 1500 podpisi pa gradnjo uspešno zavira. Ali so ob teh poplavah morda pomislili na prebivalce Laškega, ki so bili zaradi tega poplavljeni?
Slika 13: Poplavljeno Laško. (foto: Boris Vrabec)
Slika 14: Poplavljeno Laško. (foto: Boris Vrabec)
Zatečena situacija zahteva hitro in utemeljeno strategijo:
- Področja porušenih in poškodovanih stavb:
- kje jih graditi ponovno na isti lokaciji, kateri protipoplavni ukrepi so v tem primeru nujni,
- na katerih, sedaj pozidanih območjih, se objektov ne sme graditi,
- kje najti lokacije za nadomestne gradnje.
- Obnova cest: kje, kako.
- Obnova komunalne infrastrukture: kje, kako.
Zato je prisoten strahovit pritisk na eni strani utemeljene in na drugi strani hitre strategije. Ali imamo za to dovolj usposobljenih strokovnjakov? Na Oddelek za okoljsko gradbeništvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani se letno vpiše okoli pet študentov, kar ni dovolj niti za nadomeščanje strokovnjakov, ki se upokojijo. V javnosti je močno prisotna slaba slika prodajalcev betona za dobiček, kar ni sprejemljivo.
Tudi gradbeništvo, ki je ne le v Sloveniji, temveč tudi po svetu nekdaj uspešno gradilo ceste, predore, mostove, stanovanjske objekte, bolnice in šole, po likvidacijah podjetij, kot so bila Slovenija ceste Tehnika, Primorje in drugi, ne more več tekmovati za gradnjo večjih infrastrukturnih objektov, ki jih zdaj gradijo tujci.
Katere vodarske teme so bile prisotne v medijih zadnja leta:
- Odločno nasprotovanje vsem gradnjam (hidrocentrale Mokrice, hidrocentrale na srednji Savi, akumulacije za preskrbo s pitno vodo in namakanje).
- Nasprotovanje dokončanja kanalizacijskega cevovoda C0 v Ljubljani.
- Zaščiti nutrij.
Kako pa se protipoplavna varnost predstavlja strokovni javnosti na strokovnih srečanjih?
Slovensko društvo za zaščito voda na Vodnih dnevih nekaj zadnjih let ni imelo prispevka na to tematiko.
Goljevščkov spominski dan, ki ga organizirata Univerza v Ljubljani s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za okoljsko gradbeništvo in Hidroinštitut, sta na zadnjem obravnavala nekaj prispevkov, povezanih s hidrologijo površinskih voda in oceno škode poplav.
Povsem drugačna je situacija s prispevki na Mišičevih vodarskih dnevih v organizaciji Vodnogospodarskega podjetja Ptuj in Vodnogospodarskega biroja Maribor, kjer je velik del prispevkov vedno obravnaval protipoplavno tematiko.
V dokaz navajam program za letošnji Mišičev dan:
Sklop 2: Učinkovito izvajanje kohezijskih projektov varstva pred poplavami.
Sklop 3: Hudourniške poplave – pogostnosti in vzroki.
Program je bil objavljen že pred avgustovskim poplavami, po poplavah pa je bil še dopolnjen:
Sklop 5: Poplave v Sloveniji v avgustu 2023.
Pa vendarle ni vse samo črno.
Po katastrofalni poplavi Drave leta 2012 je letos bistveno bolje delovala koordinacija z Avstrijo, dotok iz Drave je bil tudi zaradi intervencij na državni ravni ranga 1000 m³/s, leta 2012 pa 2000-2500 m³/s. Delovala je protipoplavna zaščita Celja, Ljubljane, okolice Maribora, Železnikov.
dr. Uroš Krajnc