Med rakovim in kozorogovim povratnikom
Mednarodni dan tropskih območij – 29. junij
Verjetno nas ni veliko, ki bi imeli neposredne izkušnje s tropskim podnebjem in drugimi razmerami, ki so z njimi povezane. Pa kljub temu se, zlasti poleti, pogosto soočamo z občutkom, kot da bi bili v tropih. Včasih se dogodi tudi pri nas, da je poleg visokih zračnih temperatur prisotna visoka, skoraj 100-odstotna vlažnost, in ko se takoj za tem ulije močan dež, ga primerjamo s tropskimi nalivi.
Slovenija je seveda daleč stran od pravih tropskih območij. Ta se nahajajo med 25o severne in južne geografske širine, to je na območju, ki približno ustreza rakovemu povratniku na severu in kozorogovemu povratniku na jugu, s središčem na ekvatorju. Za tropska območja je značilno, da imajo v povprečju več kot 1200 mm letnih padavin, povprečne temperature zraka posameznih mesecev pa ne padejo pod 10 oC, po nekaterih definicijah pa povprečna letna temperatura zraka v tropih naj ne bi bila nižja od 18 oC. Pomemben del tropskega podnebja je evapotranspiracija, to je pojav vračanja vode v ozračje, bodisi z izhlapevanjem iz prostih vodnih površin ali tal, ali pa z dihanjem in drugimi presnovnimi mehanizmi rastlin. Na teh območjih je v povprečju 270 dni, ko količina padavin presega količino evapotranspiracije, kar pomeni, da so za odtok v površinski in podzemni vodi na voljo presežne količine vode.
Slika 1: Za tropski deževni gozd je značilno bujno in pestro rastje. (foto: David Clode – Unsplash)
Tropi pokrivajo petino celotnega površja Zemlje. Po letu 2050 bo po trenutno veljavnih projekcijah na tem območju živela več kot polovica človeštva in kar dve tretjini vseh otrok na Zemlji. Za ta območja je značilno, da v urbanih slumih živi mnogo več ljudi, kot kjerkoli drugje po svetu, in da so to območja, ki sodijo med najrevnejša v globalnem merilu.
Tropska območja imajo izredno biotsko pestrost tako rastlinskega kot živalskega sveta, zato so to tudi območja, kjer številčno gledano, na globalni ravni beležimo največjo izgubo vrst. To so območja tropskega deževnega gozda, ki predstavljajo pljuča planeta. Hkrati pa so to tudi področja z velikim potencialom v izkoriščanju raznovrstnih naravnih virov in predstavljajo pomemben dejavnik v gospodarskem razvoju. Skorajda ne mine dan, da ne bi zasledili novice o tem, kako izginjajo hektari in hektari tropskega deževnega gozda. Na na novo izkrčenih zemljiščih vznikajo obsežne plantaže kulturnih rastlin, ki so pomembne za številne gospodarske panoge, s krčenjem gozda se vzpostavljajo nove pašne površine za potrebe naraščujoče živinoreje, tropski gozd pa se krči tudi za potrebe širjenja urbanih površin ter drugih dejavnosti, vezanih na gospodarski razvoj.
Slika 2: V tropskem deževnem gozdu je pomembna komponenta vodnega kroga evapotranspiracija, vodo, ki izhlapeva in kondenzira, zaradi nasičenja vidimo. (foto: Zain Fiaz – Unsplash)
Posegi v tropski gozd so že zavzeli zaskrbljujoče dimenzije. Zato so na globalni ravni prisotne številne iniciative, s pomočjo katerih se te gozdove skuša zavarovati, skupaj z njimi pa biološko pestrost in značilnosti pokrajin. Tako je Evropska unija sprejela skupno strategijo za varovanje deževnega tropskega gozda, ki pa je kot zelo enostranska in pristranska kritizirana s strani številnih deležnikov. Tudi Organizacija združenih narodov – OZN je v tej smeri uvedla številne aktivnosti. Mednje sodi tudi obeleževanje mednarodnega dneva tropov. Ta dan je leta 2014 nastal kot rezultat prizadevanj večjega števila velikih raziskovalnih ustanov, ki se ukvarjajo s tropskimi območji, nato pa je leta 2016 OZN obeleževanje tega dne vzel pod svoje okrilje ter ga priključil mednarodnim dnem, ki so povezani s Cilji trajnostnega razvoja.
Za kraje in območja s tropskim podnebjem so v primerjavi z zmerno toplim pasom značilne drugačne hidrološke razmere. Tako kot je to značilno za celoten vodni krog, to velja tudi za posamezne predele tropov in za njihove posamezne hidrološke podsisteme, in sicer, da so razmerja in odnosi med njihovimi posameznimi komponentami večsmerni, in kot v znanstvenem jeziku pogosto zapišemo, nelinearni. To pomeni, da isti vzrok ali poseg ne povzroči nujno tudi enakega odziva. Raziskave kažejo, da to, mnogo bolj kot za zmerno topli pas, velja prav za tropska območja.
Tropski pas se od ostalih podnebnih sistemov razlikuje tudi po drugačnem ozračju. Za trope so značilna obsežna ciklonska območja, poleg tega opazujemo spremembe še v mehanizmih kroženja zraka v različnih časovnih merilih; te spremembe se dogajajo na daljša obdobja desetih let, ali pa na letni ravni. Med takimi pojavi, je najbolj znan pojav El Niñjo. Pojavljajo pa se tudi značilni zračni pojavi v manjšem merilu, kot so orografske padavine, ali pa pojavi, ki so značilni za mikrometeorologijo, to je na ravni posameznih zračnih delcev, kot so prah ali aerosoli.
Slika 3: Človek počasi in vztrajno prodira v tropski deževni gozd in ga uničuje. (foto: Boudewijn Huysmans – Unsplash)
Za trope so značilni zelo posebni pojavi kroženja vlage in s tem pojavljanja padavin. To so na primer vsem dobro znani pojavi monsunskega deževja v Indiji in njeni soseščini. S tem v zvezi je povezan tudi odtok vode s takšnih območij, saj so zanj na voljo zelo velike količine vode. Spomnimo se le nekaterih največjih svetovnih rek, ki v največjem delu tečejo prav skozi tropska območja, kot sta na primer Amazonka v Južni Ameriki ali Kongo v osrednji Afriki. V tem podnebnem pasu je zaradi njegovega položaja napram soncu na voljo več energije, zaradi tega je vodni krog intenzivnejši, posledično pa so intenzivnejše tudi razmere na površju, ki se preoblikuje bolj dinamično kot v drugih klimatskih pasovih. Prisotno je hitrejše in intenzivnejše preperevanje tal, zaradi velikih količin vode se razvijeta pestra flora in favna, kar ponovno vpliva na značilnosti tal in na njihovo hidrološko vlogo. Tropski vodotoki zaradi tega s seboj nosijo velike količine sedimenta in organskega materiala. V tropih se vse dogaja v večjem merilu in obsegu, kot se to dogaja v zmerno toplem pasu.
Deževni tropski gozd si lahko predstavljamo kot ogromna pljuča, ki vdihujejo veliko CO2, tega rastline med fotosintezo pretvorijo v kisik, ogljik pa vežejo v različna rastlinska tkiva. Hkrati ta pljuča izdihavajo in vračajo v zrak ogromne količine vode. Če iz teh pljuč odstranimo drevesa, ki predstavljajo nekakšne posamezne pljučne mešičke, prekinemo tok vode nazaj v ozračje. To povzroči, da s površja nenadoma odteče več vode, kot pred poseki gozda, saj se je pred tem ta voda vračala v ozračje. Hkrati s tem pride do povečane erozije, kar vpliva na obliko površja in reke posledično odnašajo še več sedimenta. Ti procesi imajo za posledico, da lahko nekatera območja povsem ogolijo. Spreminjanje gozdne zarasti povzroča tudi spremembe v ozračju. Tam, kjer so bile pred tem prisotne velike gozdne površine, sedaj pa je območje brez gozda, ni več na razpolago vlage, ki bi tvorila oblake in s tem padavine, zaradi tega se spremeni pretok v vodotokih, s tem pa tudi transport sedimenta in hranilnih snovi. Vse to privede do vzpostave povratnih zank, ki lahko v skrajnem primeru vodijo do katastrofalnih posledic in sprememb.
Čeprav so tropi območja, ki so na jugu, daleč od nas, so to območja, ki so pomembna tudi za razmere v naših krajih. Tropi vplivajo na globalne podnebne razmere in znotraj tega na kroženje snovi v različnih geokemijskih krogih, kamor sodi tudi vodni krog. Na razmere v tropih ne moremo vplivati neposredno, posredno pa prav gotovo; s pomočjo spremembe naših potrošniških navad in z vplivom na ustvarjanje politik do tropskih območij. Vendar pa se je pri tem potrebno zavedati, da gre za območja, ki ležijo v državah globalnega juga, ki so revne, z nizkim bruto domačim proizvodom, ki jim ne bomo pomagali s prepovedmi, kot je to storila Evropska unija z Evropsko uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, temveč proaktivno, z usmerjanjem in financiranjem trajnostnega razvoja na teh območjih.
Prof. dr. Mihael Brenčič
