Kakšna je vloga različnih organizmov pri procesu, ko iz rečne vode nastaja podzemna voda, ki ima kakovost pitne vode? Ob pitju vode izpod pipe se o tem verjetno nihče ne sprašuje. Vendar imajo številni organizmi, bakterije, alge in živali pri tem pomembno vlogo.
V Sloveniji večino pitne vode pridobimo iz podzemne vode kraškega sveta ali iz vode v prodiščih, ki tvorijo medzrnske vodonosnike. To je življenjski prostor vseh naštetih organizmov, ki s svojim bivanjem in življenjskimi procesi vplivajo na kakovost podzemne vode, ki je vir pitne vode.
Ko si ogledujemo reko, vidimo le del vode, ki se pretaka po strugi. Velik del rečne vode pa teče tudi pod strugo, kjer poteka proces »samočiščenja« s pomočjo fizikalnih, kemijskih in bioloških procesov. Večina tega procesa poteka v le 1-2 metra debeli plasti proda tik pod rečno strugo, kjer voda na nekaterih mestih vstopa med prodna zrna. Pri tem se njena hitrost zmanjša. Nekoliko nižje dolvodno po strugi se del vode povrne vanjo, del pa odteče v globje plasti proda, kjer predstavlja zalogo pitne vode.
Kaj se dogaja v 1-2 metra debeli plasti, ki jo strokovno imenujemo »hiporeik«? To je plast proda, med katerimi so dovolj veliki prostorčki, da se skoznje pretaka voda, ki s površine prinaša različne organske in anorganske delce in je obenem življenjski prostor številnih organizmov.
Ko se hitrost vodnega toka med zrnci peska zmanjša, se začnejo organski in anorganski delci posedati in bi zamašili drobne razpoke, če tam ne bi bilo organizmov. Prisotnost alg je sicer omejena le na nekaj zgornjih centimetrov proda, kamor še sega svetloba, pod njimi pa so le še bakterije in pisana združba večceličnih organizmov, ki jih na splošno označimo kot »črvi« in »rakci«.
Medtem ko bakterije razgrajujejo organsko snov in ob tem intenzivno porabljajo kisik, črvi in rakci rijejo med zrnci peska in se hranijo z organsko snovjo, ki jo predstavljajo tudi bakterije. Proces je zelo zapleten, vendar v osnovi bakterije razgradijo organsko snov na mineralne snovi (dušikove, fosforjeve in žveplove spojine) ter ogljikov dioksid, črvi in rakci pa s hranjenjem in ritjem med delci poskrbijo, da površinska voda, bogata s kisikom in delci, doteka med prod. Po nekaj 10 ali 100 metrih podzemnega toka je ta voda zaradi delovanja organizmov skoraj brez organskih snovi, a še vedno vsebuje kisik. Lahko se vrne nazaj v strugo ali pa potone globje, v plasti, kjer se črpa pitna voda.
Tanka hiporeična cona je pravzaprav čistilna naprava, ki s spletom živih organizmov skrbi za samoočiščenje reke. Osnove tega delovanja je človek prenesel tudi v filtrne sisteme za pitno vodo in v komunalne čistilne naprave, kjer se prav tako posnemajo naravni čistilni procesi.
S posegi, kot so regulacije strug, zajezitvami ali povečano erozijo, pa človek močno posega v te samočistilne procese rek in s tem vpliva tudi kakovost virov pitne vode.
dr. Anton Brancelj
Photo by Johannes Andersson on Unsplash