HE Brežice je peta hidroelektrarna v verigi šestih na spodnji Savi. Je pretočno akumulacijskega tipa z največjim akumulacijskim jezerom v celotni verigi. Pobuda za gradnjo je bila podana 5. junija 2006, 2. april 2014 je datum začetka gradnje, 8. 12. 2016 začetek obratovanja s prvim vrtenjem agregata 1 in začetek polnjenja akumulacije. (https://www.he-ss.si/he-brezice-splosno.html). To naj bi bil tudi datum, ko bi morali biti nadomestni habitati vzpostavljeni in funkcionalni.
Ugotavljam, da je stanje v njih precej drugačno, kot je na primer navedeno v dokumentu »Monitoring žive narave HE Brežice: letno poročilo« (Irgo Consulting d.o.o., 2020). Argumente o uspešni izvedbi in pravilnem upravljanju nadomestnih habitatov energetiki in politiki vztrajno uporabljajo v velikopoteznem medijskem prepričevanju tako lokalne kot celotne slovenske javnosti. Seveda predvsem v zagovarjanju upravičenosti gradnje šeste HE (HE Mokrice) v verigi. Filmi, knjige, velike informativne table, številni prispevki v lokalnem brezplačniku (Posavski Obzornik) v povezavi z urejanjem sprehajalnih in kolesarskih poti ter ribiških tras naj bi javnost prepričali, da investitor uspešno skrbi tudi za naravo. Žal mu pri tem poleg politike servilno pomaga tudi uradna naravovarstvena stroka.
Problematika je zelo obsežna, zato v tem prispevku le moj pogled na funkcionalnost in upravljanje nadomestnega vodnega habitata NH5. Gre za razširjen del drenažnega kanala na desni strani akumulacijskega nasipa. Pred gradnjo HE Brežice so bile na območju NH5 njivske površine, ki jih je od struge delil približno 250 m širok mozaični pas grmišč, suhih travišč in gozdnih sestojev pestre biodiverzitete (karta 1).
Karta 1: območje NH 5 pred gradnjo HE Brežice (Atlas okolja, sloj iz leta 2012, 5. 2. 2022)
Karta 2: NH 5 med kmetijskimi površinami in nasipom akumulacije (Atlas okolja, sloj iz leta 2017, 5. 2. 2022)
Vodni habitat naj bi bil namenjen predvsem ptičjim gnezdilkam vertikalnih brežin – breguljki, čebelarju in vodomcu. Prvi dve vrsti gnezdita kolonijsko, vodomec pa posamič in posledično rabi le majhno vertikalno steno. Del okolice se že štiri leta zasajuje z sadikami lesnatih vrst, a večina sadik zaradi nestrokovnosti (izbor vrst, čas sajenja, primernost podlage, poškodbe pri košnji in zasipanju ter odkopavanje materiala) ne preživi niti eno leto. Na obeh koncih sta bili postavljeni dve opazovalni pregradi, katerih namen je, da lahko obiskovalci skozi odprtine nemoteče opazujejo življenje v biotopu. Pri izvedbi del je bilo takoj videti, da je bil izbran nekvaliteten les (napačne vrste, nesušen). Zato so med deskami zazijale velike špranje (sušenje, ukrivljanje), ki obiskovalca ne skrijejo pred pticami. Tudi polkna že dolgo niso funkcionalna. Upravljalec Škocjanskega zatoka (DOPPS) je skoraj istočasno postavil podobne paravane, kjer se tovrstne napake ne pojavljajo.
Foto 1: NH 5 špranje med deskami, polkna nefunkcionalna (2. 8. 2021)
Poleg tega je bil blizu gorvodne opazovalne stene urejen dostop do vode s pomolom. Privlačno za mnoge obiskovalce, ki se tu sončijo ali celo kopajo (tudi skupaj s kužki), a v neskladju z zahtevami mirne cone za ptice. Na veliki infotabli ob dolvodni opazovalni steni (postavila INFRA, vsebinsko opremil ZRSVN) žal ni nobenih informacij o naravi neškodljivem načinu zadrževanja/opazovanja. Le hvala o gnezdilni steni, ki pa v času postavitve še sploh ni funkcionirala.
Foto 2: pomol in klopi so v naravovarstvenem nasprotju s funkcijo opazovalnega paravana (28. 1. 2022)
V prvih letih (do 2020) ni bilo opaziti, da bi upravljalec brežine pripravil za gnezdenje že omenjenih vodnih ptičjih vrst (vertikalne zemeljske ali mivkaste stene). Nekaj posamičnih poskusov gnezdenja vseh treh vrst je bilo, a stene so bile premajhne za kolonijske gnezdilce ter preveč položne (izpostavljene potencialnemu plenjenju). Zato uspešnih gnezdenj ni bilo. V letu 2020 je koncesionar pristopil k urejanju navpičnih sten, a žal sredi gnezdilne sezone.
Foto 3: urejanje stene za breguljko (1. 6. 2020)
Breguljke priletijo običajno v prvi tretjini aprila (čebelarji ob koncu), urejanje gnezdilne stene pa se je začelo konec maja. Takoj ko je bager naredil primerno steno, so tik za strojem breguljke že množično kopale gnezdilne rove. To je bil znak, da mnoge do tedaj niso uspele uspešno izpeljati prvega gnezdenja (podori sten, plenjenje) na drugih lokacijah v bližini. A žal sveže stene niso vzdržale takojšnje izdelave številnih rovov (več 100). Zato se je po tednu dni skoraj polovica sten zrušila (foto 4). Na vrhu tudi ni bilo nadvišanja nivoja terena, ki bi preprečevalo stekanje meteorne vode. Podorni material je olajšal dostop plenilcev (podlasice, kune, lisica, navadni gož). Tudi dovozne poti v vznožju stene upravljalec ob koncu del ni odstranil. S tem je koncesionar omogočil prehranjevalni habitat malemu deževniku, pribi (gnezdilka bližnjih njiv) ter selivskim pobrežnikom (martinci, togotnik, polojnik …), pa tudi plenilskim vrstam sesalcev (lisica, jazbec, kune, podlasice) in človeku.
Foto 4: podori gnezdilnih sten, gnezdilni rovi nezaščiteni pred plenjenjem (7. 6. 2020)
Foto 5: breguljke pri kopanju gnezdilnih rovov (11. 6. 2021)
Pri urejanju gnezdilne stene v letu 2020 je bilo opaziti tudi dejstvo, da so s posegi skoraj dosegli vhod v bobrišče. Z lesenim materialom značilno nadkrit vhod v bobrišče je bil le meter vstran od posegov z mehanizacijo (foto 6). K sreči dogajanje ni bilo v tolikšni meri stresno za bobrovo družino, da bi zapustila bobrišče. Bil sem prepričan, da so izvajalci in nadzorniki bobrišče opazili.
Foto 6: posegi v letu 2020 so se le naključno ustavili pred bobriščem (17. 2. 2021)
V letu 2020 je potekal tudi obsežen monitoring, ki naj bi pokazal tudi stanje prisotnosti bobra. V poročilu monitoringa na strani 267 izvajalec poroča: »Na desnem bregu Save smo med februarjem in oktobrom izvedli pet transektnih pregledov znakov prisotnosti vidre in bobra (Zemljevid 1) v skupni dolžini 35 km. Za nobeno od tarčnih proučevanih vrst na tem območju nismo zaznali znakov njune prisotnosti. Brežina na tem bregu je večinoma ogolela in slabo obrasla, v zaledju pa ni ustreznih habitatnih tipov, ki bi omogočali poselitev katerekoli od obeh vrst.«
Neverjetno, da izvajalci niso zaznali nobenega od najmanj šestih bobrišč, najmanj petih bobrovih družin! Pri vseh bobriščih (ena znotraj akumulacije, dve v NH5, dve v drenažnem jarku in eno v mrtvici ob drenažnem jarku) so vhodni deli zavarovani s slojem vej in zato že od daleč vidni. Poleg tega je bilo v jesensko zimskem času opaziti intenzivno objedanje grmiščne vegetacije vzdolž plitvine na notranji strani akumulacije in brežinah drenažnega kanala. V poletnem času so prisotnost bobra izdajale stečine od vode do koruznih njiv ter obilica stebel koruze na stečinah in v vodi.
Foto 6: bobrova samica na brežini v bližini vhoda v bobrišče (8. 6. 2020)
- oktobra 2021 sem opazil veliko izkopno polje gramoza gorvodno od stene za breguljke (mehanizacija podjetja Gradnje d.o.o. Boštanj). Na preko deset metrov širokem pasu brežine se je izvrševal izkop gramoza. Nad vhodnim delom bobrišča je bila deloma narinjena jalovina, izkopno polje je bilo na nivoju (verjetno) tik nad samim bobriščem. Dva dni kasneje (20. 10. 2021) je bil vhodni del v bobrišče že zasut, izkopno polje pa vsaj na nivoju bobrišča. Bobrišče uničeno.
Foto 7, 8: med izkopom gramoza je izginilo bobrišče (18. in 20. 10. 2021)
Foto 9: posnetek zaslona s sporočilom koncesionarju (20. 10. 2021)
Na lokaciji neprimerno ravnanje sem opozoril odgovorne osebi koncesionarja in ter ZRSVN (OE NM). Slednji o izvajanju posega niso imeli informacije. Anton Vetrih (INFRA) je po več dnevih sporočil, da gre za vzdrževalna dela (za gnezdilne stene), o prisotnosti bobrišča in njegovem uničenju pa nič. Stanje območja ob zaključku del niti najmanj ne kaže, da bi bilo to res. Zato sem zadevo prijavil na IRSOP. Kljub temu, da sem na prijavnem obrazcu izpolnil rubriko o obveščanju o poteku preiskave, v štirih mesecih še niso podali nobene informacije o postopku. V kasnejši komunikaciji z nevladno naravovarstveno organizacijo Rovo (Novo mesto) je bilo ugotovljeno, da so izkopani gramoz zelo verjetno uporabili za (nedovoljeno) tamponiranje podlage pri gradnji kolesarske poti Brežice – Dobova.
Zastonj gramoz in s strani države plačan izkop (pod krinko urejanja nadomestnega habitata ga financira MOP) je še enkrat posal aktualen v januarju 2022. Na drugi strani vodnega telesa se je zopet odstranjeval gramoz v približno deset metrov širokem pasu. Pri tem se je z vrhnji, negramozni sloj odlagal kar na zasajana drevesca. Že tako redka preživela drevesca so sedaj večinoma polomljena in zasuta. Po izkopu je bila prej gnezdenju ptic ustrezna brežina spremenjena v položno gramozirano. Odprl se je pogled iz poti ter omogočil dostop do vode. S tem je povsem izničen koncept mirne cone, ki bi organizmom omogočal razmnoževanle cikluse.
Foto 10: zasipanje in uničenje preživelih nasajenih drevesnih vrst (18. 1. 2022)
Zaključek
Nadomestni habitat NH5 je bil vzpostavljen zaradi uničenja okoli 50 ha velikih gramozničnih jezer ob gradnji akumulacije za HE Brežice. V prvi vrsti, da omogoči gnezdenje trem ptičjim vrstam, ki gnezda uredijo v vertikalnih stenah iz relativno mehkega materiala (prst, mivka). Habitat naj bi bil funkcionalno vzpostavljen ob začetku poljnjenja akumulacije (2016), vzdrževan pa s strani koncesionarja (INFRA). Do leta 2020 sta bili na brežinah urejeni dve opazovalni pregradi, pomol z dostopom in informacijska tabla. Do leta 2020 tangirane ptičje vrste na lokaciji niso vzpostavile gnezdišč (neprimeno urejene stene), kot prehranjevališče, počivališče in občasno gnezdilni habitat so ga koristile nekatere druge vrste (grbec, mali ponirki, zelenonoga tukalica, mali deževnik, priba, rumena pastirica, mlakarica …). Od leta 2018 je na lokaciji tudi družina bobrov z bobriščem in še enim nadomestnim rovom. Na obeh straneh vodnega habitata se je izvedlo več poskusov sajenja mladih dreves. Večina se jih je kmalu zaradi nestrokovnega sajenja in vzdrževanja posušila.
V letu 2020 so bila izvedena dela urejanja gnezdilne stene, sicer deloma ustrezno, a v neprimernem času (to ugotavlja tudi monitoring, str. 112-113). Posledično je gnezedenje več sto parov propadlo (podor stene, plenilci, zadrževanje ljudi). Izveden monitoring v istem letu ni zaznal prisotnosti bobra, pri opaženih ptičjih vrstah tudi ni podan status (gnezdi, počiva, se tu prehranjuje …).
V letih 2021 in 2022 sta se pod krinko vzdrževalnih del izvedla dva večja izkopa gramoza. Pri prvem je prišlo do uničenja bobrišča (strukture zavarovanih vrst so enako varovane kot sami osebki), pri drugem so z jalovino zasuli in uničili še preživela nasajena drevesa ter manjšo vertikalno gnezdilno steno spremenili v gramozno z manjšim naklonom. To bo še dodatno povečalo obisk številnih ljudi, ki se vsak dan tu rekreirajo. Infotabla velikopotezno obvešča obiskovalce o gnezdenju breguljk, nič pa obiskovalce ne navaja na naravi (pticam) prijazno druženje. S tem je pomen NH5 povsem razvrednoten – namesto ohranjanja zavarovanih in ogroženih vrst organizmov se proračunska sredstva porabljajo za druge koristi. Vsem varovalkam strokovnega nadzora navkljub.
Dušan Klenovšek
foto: Dušan Klenovšek
