Vsakič znova, ko nas prizadene suša, govorimo o tem, da tako hudo, kot je sedaj, še ni bilo nikoli. V povezavi s tokratno sušo v poletju leta 2022 mediji že pišejo, da bo to najhujša suša v zadnjih 50. letih, če pa gledamo s strokovnega vidika, vemo, da je pravo intenziteto suše mogoče oceniti šele nekaj mesecev po njenem koncu. V naravi človeka je, da pretirava, in ko ga zadane naravna nesreča, se ne sprašuje o tem, ali je ta nesreča večja ali manjša kot nekoč, temveč se čuti prizadetega in oškodovanega. Naloga državnih sistemov je, da naravne nesreče ovrednotijo, ljudem in gospodarstvu pa pri tem kar najbolj pomagajo in jim nudijo najširšo podporo. V stroki pa moramo k vrednotenju teh primerov pristopiti celoviteje in analitično.
Suša je naravni hidrološki pojav. Do dolgih sušnih obdobij je prihajalo že globoko v geološki preteklosti in tudi takrat, ko je vrsta Homo sapiens šele delala prve korake po planetu. S sušami globoko v preteklosti Zemlje se ukvarja paleohidrologija. Za razumevanje sodobnih suš pa je pomembno poznavanje pojavljanja suš v ne tako daljni preteklosti. Analiza in razumevanje preteklih suš nista pomembni le zaradi znanstvene radovednosti, temveč zaradi učinkovitejšega odpravljanja posledic sedanjih suš in priprave ustreznih ukrepov boja proti njim. Iz preteklih suš se lahko veliko naučimo.
Za potrebe teh analiz se sestavljajo katalogi zgodovinskih suš. Žal za Slovenijo takšnega kataloga še nimamo, njegova priprava bi bila nujna, če želimo bolje poznati današnje suše.
Katastrofe, povezane s sušo, so se na območju Slovenije pojavljale tudi globoko v preteklosti. Prva katastrofalna suša, za katero so na razpolago vsaj okvirni podatki, se je dogodila leta 638 našega štetja. Posevki so bili povsem uničeni, izviri so presahnili, ne glede na to pa naj bi bilo vino odlično. Viri poročajo še o dveh ekstremnih dogodkih. Leta 1000 in 1132 so velike reke povsem presahnile, za drugo od suš so ohranjena pričevanja, da sta se posušili reki Drava in Mura. Z obema sušama je bila povezana huda lakota, bolezni in številne smrti.
Mnogo boljšo evidenco imamo o sušah od začetka 19. stoletja dalje. Zelo hude suše so bile v letih 1857, 1865 in 1890. V začetku 20. stoletja imamo opraviti z zelo hudimi sušami v Srednji Evropi. Huda suša je vladala v letih 1904 in 1905, nato je ponovno nastopila leta 1908. Zanimivo je, da se je huda suša pojavila tudi ob koncu prve svetovne vojne ter še v nekaj naslednjih letih.
Eno od najdaljših dokumentiranih sušnih obdobij v Srednji Evropi, deloma pa tudi po celi Evropi, je obdobje druge svetovne vojne. Zelo huda suša je bila prisotna v Padski nižini, v dolini reke Ren, v velikem delu Mediterana ter v Donavskem povodju. Suša in njena intenziteta se je selila po celotnem območju, zaradi česar so bili različni predeli prizadeti v različnih obdobjih. Na območju Slovenije je to dolgo sušno obdobje izzvenelo šele leta 1952.
Sušni interval v letih od 1938 do 1952 je še vedno slabo raziskan. Nesporno je, da so bile v tem obdobju prisotne intenzivne suše, a koincidenca z največjo in najbolj kruto vojno v zgodovini človeštva je več kot nenavadna. Povratne analize, ki so bile izvedene na podlagi takratnih meteoroloških meritev, nedvomno potrjujejo obstoj daljšega niza suš, a se zaradi vojnih razmer kljub temu porajajo dvomi o tem, ali so bile meritve izvedene zanesljivo in ali jim lahko zaupamo.
Po letu 1960 sta se tako karakterizacija kot tudi razumevanje suš bistveno izboljšali. To je posledica razvoja strok, ki se s sušo ukvarjajo (agrometeorologija, hidrologija, …), predvsem pa večjih vlaganj v hidrometeorološke meritve in kmetijsko proizvodnjo. To pa ima še eno posledico, saj je zaradi večje usmerjenosti v razumevanje suš velikokrat videti, da so te mnogo pogostejše, kot so bile v preteklosti. V zadnjih dveh desetletjih to nedvomno drži, v predhodnih obdobjih pa je pogostost suš morda inducirana s povečanim zanimanjem zanje.
Po letu 1960 je najintenzivnejša suša nastopila leta 2003, to je bilo obdobje, ko je velik del Evrope zajel dolgotrajen vročinski val, ki je poleg suše imel še številne druge posledice. Od te suše dalje opazujemo povečanje pogostosti kratkotrajnih suš, kar nakazuje, da imamo morda opraviti z daljšim nekajletnim sušnim obdobjem. Monitoringi tal plitvo pod površjem kažejo, da se primanjkljaj vode v tleh iz leta v leto povečuje. Opredelitev sušnih let glede na leta se med različnimi avtorji nekoliko razlikuje, odvisno od kriterijev, ki jih uporabljajo v ta namen. Tako bi lahko glede na pridelek žit kot sušnejša opredelili leta 2009, 2013 in 2018.
Kratek pregled zgodovinskih suš, ki smo ga nanizali v našem zapisu, kaže, da je bilo na ozemlju Slovenije in v širšem srednjeevropskem prostoru pojavljanje suš pestro in s številnimi posledicami. Zaradi soočanja s sodobnimi izzivi, ki jih pred nas postavljajo vse pogostejše suše v prihodnosti, bi se morali lotiti tudi priprave katalogov preteklih suš. To nam bi omogočilo boljše in celovitejše razumevanje suše kot pojava in tudi izboljšanja ukrepov za krepitev odpornosti na suše. Priprava takšnih katalogov bi morala biti rezultat interdisciplinarnega sodelovanja različnih strok.
prof. dr. Mihael Brenčič
Animacija dolgoročnega sušnega indeksa (SPI48) na območju Slovenije v obdobju let od 1940 do 1950, ki prikazuje časovni in prostorski razvoj suše. Negativne vrednosti indeksa prikazujejo intenziteto suše. (Avtor animacije: Vid Vezonik, 2019: Analiza suše na slovenskih tleh v času od 1940 do 1950 s pomočjo standardnega indeksa padavin. Diplomsko delo.)
Preberite tudi ostale povezane prispevke avtorja z naslovi:
Dnevi suše – film režiserja Emina Alperja
