Mihael Brenčič
Pomemben del vsakokratnega Svetovnega tedna vode je tudi podelitev Stockholmske nagrade za vodo, ki velja za nekakšen ekvivalent Nobelove nagrade (povezava). Nagrajenca za tekoče leto razglasijo na mednarodni dan voda, ki je vsako leto 22. marca, podelitev pa je konec avgusta. Tako kot pri Nobelovih nagradah tudi podelitev te nagrade poteka pod pokroviteljstvom kralja Švedske Karla XVI Gustafa, ki nagrado podeli v mestni hiši Stockholma. Prav tako pa kralj na dan predstavitve laureata obišče tudi kongres, kar je za udeležence kongresa zanimiv protokolarni dogodek. Nagrado podeljuje Stockholmski mednarodni inštitut za vode – SIWI skupaj s Švedsko kraljevo akademijo znanosti, ki je zadolžena tudi za podeljevanje Nobelovih nagrad. Nagradni sklad, ki je vreden približno 100.000 €, zagotavljajo ustanovitelji nagrade Ålandsbanken, Bacardi, PDJ Foundation, WEF – Water Environment Federation in Xylem. Čeprav se je v zadnjem času na globalni ravni pojavilo več nagrad s področja voda, od tistih, ki jih podeljujejo posamezna strokovna združenja, pa do tistih, ki jih podeljujejo posamezne vladne ali nevladne fundacije, velja Stockholmska nagrada za eno najprestižnejših. Sodi tudi med najstarejše nagrade s področja vodnega sektorja, saj jo neprekinjeno podeljujejo vse od leta 1991 dalje. Med njenimi prejemniki so zelo eminentne osebnosti, kot tudi nekatere nevladne organizacije in raziskovalne skupine.
Tudi letošnja podelitev Stockholmske nagrade za vodo je sledila tradiciji, ki se je vpostavila v zadnjih letih, ko nagrado podeljujejo predvsem hidrologom. Leta 2020 je dobil nagrado kanadski hidrogeolog John Cherry, leta 2022 v ZDA delujoči belgijski hidrolog Wilfried Brutsaert (povezava) in lani, leta 2023, italijanski hidrolog Andrea Rinaldo. Nagrada za leto 2024 je bila podeljena japonskemu hidrologu, profesorju Tokijske univerze Taikanu Okiju.
Letošnji nagrajenec je dobil nagrado za številne dosežke. Na znanstvenem področju je najpomembnejši njegov prispevek k razumevanju globalne hidrologije. Bil je prvi, ki je vzpostavil »integrirani sistem celotnega odtoka« (angl. Total Runoff Integrating Pathways – TRIP system), ki predstavlja hidrološko razširitev globalnih klimatskih ali cirkulacijskih modelov (GCM), pomembnih za izračune sprememb podnebja. Nagrajenec je bil prvi, ki je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uspešno rešil problem, kako komponento odtoka vode s kontinentov vključiti v globalne podnebne spremembe. Pred vzpostavitvijo njegovega TRIP sistema je bilo znano, da tudi reke vplivajo na podnebje, a zato ni obstajala ustrezna matematična rešitev oziroma numerični model, ki bi to omogočal. Na ta način je bila omogočena modelna povezava med numeričnimi modeli podnebja in globalnega vodnega kroga, s tem pa natančnejši izračuni globalne vodne bilance in celotnega uskladiščenja vode. Tak pristop pri izračunih omogoča tudi vključitev poplavnih ravnic in suše. Pri ocenjevanju nagrajenčevih dosežkov se je treba zavedati, da gre za zelo kompleksne numerične modele.
Slika 1. Taikan Oki med predstavitvijo (foto: Mihael Brenčič).
V nadaljevanju svoje znanstvene kariere je nagrajenec delal še na vzpostavitvi drugih globalnih numeričnih modelov, ki so vključili tudi človekov vpliv na vodni krog. Pri modeliranju vodne bilance plitvega vodnega kroga je ta vpliv znaten. Tako je njegova raziskovalna skupina vključila še komponento človekovega prerazporejanja vodnih količin, ko prihaja do črpanja, akumuliranja in hitrega odvajanja površinske vode. V te modele so vključili tudi vodo, ki se nahaja v tleh, in ki jo danes bolje poznamo pod imenom zelena voda. To je voda, ki je na voljo rastlinam za rast. S tem pristopom so ocenili tudi ekološki pretok v strugah velikih rek ter vplive namakanja na rast kulturnih rastlin. V te modele so danes vključeni tudi podatki, ki jih zbirajo sateliti, s tem pa je omogočeno tudi napovedovanje hidroloških razmer v realnem času.
Pomembne so tudi njegove študije na področju trajnostne rabe vodnih virov in vplivov sprememb klime na vodni krog, v to pa je vključil tudi analizo vplivov obnovljivih vodnih virov na trajnostni razvoj družbe. Njegovo najvplivnejše delo s tega področja in tudi na sploh je članek »Globalni vodni krog in svetovni vodni viri« (angl. “Global hydrological cycles and world water resources”), ki ga je skupaj s soavtorjem Shinjiro Kanaejem objavil leta 2006 v prestižni reviji Science (Science 313, 1068-1072). Najnovejše raziskave nagrajenec usmerja v interdisciplinarna področja, v povezavo med znanostjo, politiko voda in družbenimi vprašanji. Ukvarja se s trajnostnim razvojem na področju vodnih virov, z vprašanji vodnega odtisa, navidezne vode ter uvoza in izvoza hrane na globalno porazdelitev ter dostopnost vode. Te njegove aktivnosti so spodbudile tudi razglasitev desetletja, posvečenega hidrološkim raziskavam, imenovanega Panta Rhei, ki ga je med 2013 in 2022 razglasilo Mednarodno združenje hidroloških znanosti (IAHS – International Association of Hydrological Sciences).
Profesor Taikan Oki je bil rojen leta 1964 v Tokiju, vendar je odraščal v mestu Nishinomiya. Študiral je na Univerzah v Tokiju in Fukoshimi. Diplomiral je leta 1989 v Tokiju, kjer je dobil mesto asistenta. Doktoriral je štiri leta kasneje, leta 1993. Po zaključku doktorskega študija je leta 1994 najprej pridobil licenco za profesionalnega napovedovalca vremena. Leta 1995 je vendarle dobil profesorsko mesto in še istega leta je odšel na gostovanje v ZDA na NASA Goddard Space Flight Center v Marylandu, kjer je deloval kot gostujoči znanstvenik. Pri znanstveniku takšnega formata bi pričakovali, da je bil že vse od začetka svojih študijskih let usmerjen v hidrologijo, pa temu ni tako. Čeprav je med obvezno prakso v prvih letnikih študija delal na oddelku za gradbeništvo mestne uprave v Hirošimi, kjer je napisal računalniški program za modeliranje poplavnega vala, ga hidrologija ni pritegnila. Želel si je vpisati študij transportnega inženirstva, ker so se takrat začenjali vzpostavljati prvi numerični modeli prometnih tokov, ki so vključevali tudi obnašanje ljudi. Ker pa je bilo število mest za vpis na ta oddelek omejeno, so študente za vpisana mesta žrebali. Žal se njemu žreb ni izšel. Prišel je na Oddelek za hidravliko Univerze v Tokiju, ki pa mu prav tako ni ustrezal, zato je enega od študentskih kolegov prepričal, da sta zamenjala mesti in vpisal se je na Oddelek za hidrologijo.
Slika 2. Taikan Oki v razgovoru z voditeljem in Johanom Rockströmom (foto: Mihael Brenčič).
Profesor Taikan Oki je v mednarodnih krogih zelo pomembna in vplivna osebnost. Kot vodilni avtor in koordinator je sodeloval pri pripravi poglavja o vodnih virih četrtega in petega poročila Mednarodnega medvladnega panela o spremembah podnebja (IPCC – Intergovernmental Panel on Climate Change). Opravljal je vloge vodilnega hidrologa v številnih mednarodnih programih s področja ocenjevanja globalnih potreb po energiji, podnebnih in hidroloških modelov (Global Energy and Water Exchanges, World Climate Research Programme, Global Land-Atmosphere System Studies, Prediction in Ungauged Basins). Je tudi član Rimskega kluba, Japonskega odbora za znanost, Komisije za Zemljo (angl. Earth Comission) in skupine Prihodnost Zemlje (angl. Future Earth). V svoji karieri je zavzemal pomembne položaje v univerzitetnem okolju, na matični univerzi v Tokiju, kot podrektor s statusom pomočnika generalnega sekretarja OZN pa je v letih od 2016 do 2021 deloval tudi na Univerzi Organizacije združenih narodov na Japonskem.
Pri tako razvejani dejavnosti je seveda razumljivo, da je prejemnik številnih mednarodnih nagrad. Mednarodno združenje hidroloških znanosti mu je podelilo Doodgeovo medaljo in Evropska geofizikalna unija Daltonovo medaljo. Po razglasitvi, da je dobil Stockholmsko nagrado za vodo, pa so japonski mediji objavili, da mu je predsednik japonske vlade dodelil še najvišje japonsko priznanje za znanost.
Nagrada, kot je Stockholmska nagrada za vodo, potegne za seboj veliko medijskih odzivov in tudi intervjujev. Tako so ga z intervjujem predstavili tudi na Stockholmskem mednarodnem inštitutu za vodo. Med drugim so ga vprašali, kako mu je všeč Stockholmski mednarodni teden vode. Nič kaj diplomatsko je odgovoril, da so predstavitve na kongresu videti kot televizijski šovi, a da je tudi to zanimivo spremljati.
