Pospešimo spremembe s povezovanjem in sodelovanjem
Ob svetovnemu dnevu voda, 22. marca
Sedim v toplem stanovanju, pravkar sem si natočila kozarec vode iz pipe. Pitna voda v moj dom prihaja direktno iz podzemnih vodnjakov izdatnega ljubljanskega vodonosnika in ni predhodno tehnološko obdelana. To, da pijemo tako kakovostno pitno vodo, je za nas, Slovence, nekaj popolnoma samoumevnega. Ni pa samoumevno za kar četrtino svetovnega prebivalstva, ki nima varnega dostopa do čiste pitne vode. Skoraj polovica jih tudi nima urejenih lastnih sanitarij. Milijone ljudi po svetu bodo prizadele bolezni, povezane z onesnaženo vodo, slabimi ali obstoječimi sanitarijami ter slabo higieno. To so ugotovitve Organizacije združenih narodov ob obeleževanju letošnjega svetovnega dneva voda, ki so zelo zaskrbljujoče. Do leta 2030 ne bomo uspeli doseči ciljev ustrezne oskrbe s pitno vodo in varne sanitarne ureditve, če ne bomo teh izzivov intenzivno reševali skupaj in razumeli, da spremembe lahko pospešimo le s povezovanjem in sodelovanjem.
Praktično vsak prebivalec Republike Slovenije ima doma urejeno vodovodno napeljavo, po kateri teče čista pitna voda. Za njeno kakovost in ustreznost skrbi strokovno usposobljeno osebje v slovenskih komunalnih podjetjih, in to z zavedanjem, da je na njihovih ramenih velika odgovornost za zdravje ljudi. Voda je vpeta v pridelavo hrane in je tudi najbolj uporabljeno živilo. Kakšna pa je odgovornost nas, posameznikov, da z njo ravnamo bolj gospodarno? Vsak od nas lahko prispeva k temu, da smo pri rabi vode bolj skrbni in pazimo, da je ne trošimo preveč. Kot ozaveščeni potrošniki poskrbimo, da hrane na zavržemo in je kupimo le toliko, kot je potrebujemo. Namesto da bi bila pitna voda na voljo prebivalcem dežel tretjega sveta, je pogosto uporabljena za proizvodnjo prehrambnih in drugih izdelkov, ki jih kupujemo v razvitem svetu. Razumeti moramo, da s pretiranim potrošništvom vplivamo na stanje našega planeta, ki ga prekomerno izčrpavamo. S takšnim zavedanjem in bolj vzdržnim ravnanjem bomo skupaj generirali spremembe in celo reševali življenja.
Zaskrbljujoče je tudi, da kar 44 odstotkov odpadnih voda iz gospodinjstev na svetu ni varno očiščenih. Slovenija po vstopu v EU sledi direktivi za čiščenje odpadne vode in zato pri nas pospešeno gradimo nove kanalizacijske sisteme in čistilne naprave. Naši vodotoki so bili pred vstopom v EU že močno onesnaženi in se šele po vzpostaviti ustreznega odvajanja in čiščenja odpadne vode počasi vračajo v boljše kemijsko in ekološko stanje. Za Slovenijo bi tudi težko rekli, da v svojih domovih nimamo ustrezno urejenih sanitarij. Zunanja poljska stranišča so le še zgodovina iz časov naših babic in dedkov. Kako pa je pri nas urejeno odvajanje in čiščenje odpadne vode in katera onesnaževala smo sposobni iz njih izločiti? V urbanih središčih in večjih strnjenih naseljih je odvajanje odpadne vode, ki se konča na komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, zgledno urejeno, vendar pa bi morala zaradi zelo razpršene poselitve v Sloveniji približno tretjina prebivalstva poskrbeti tudi za ustrezno odvajanje in čiščenje na lastni mali čistilni napravi. A s tem odgovornost teh gospodinjstev še zdaleč ni končana. Vsak izmed nas se mora zavedati, da je kanalizacijski sistem za odvajanje naših odplak povezan s tehnološko dovršeno čistilno napravo, ki jih mora pred odvajanjem nazaj v okolje tudi ustrezno prečistiti. Tudi za to skrbijo zaposleni v naših komunalnih podjetjih. Njihova naloga je, da naše kleti niso poplavljene, da se iz kanalov ne širijo neprijetne vonjave in da iz čistilne naprave teče ustrezno prečiščena odpadna voda. Tako mora biti vseh 365 dni na leto, in ne samo v času uradnih meritev. Le tako bomo obvarovali naše vodotoke in podzemno vodo, ki je vir naše pitne vode. Kaj lahko torej storimo posamezniki? V odtoke ali wc-školjko ne mečimo živilskih odpadkov, olj, zdravil in kemikalij, prav tako ne nerazgradljivih vlažilnih robčkov. Odpadna jedilna olja oddajte v zbirne centre za ravnanje z odpadki ali ekološke otoke za ločeno zbiranje odpadnih olj, saj so ta odlična surovina za proizvodnjo biodizla ali bioplina.
Kaj pa industrija? V Sloveniji smo pogosto priče primerom, da se iz industrijskih obratov v kanalizacijo odvaja neustrezna odpadna voda. Večje količine takšne odpadne vode z vsebnostjo onesnaževal močno obremenijo in otežijo delovanje komunalnih ali skupnih čistilnih naprav in s tem ogrozijo kakovost očiščene vode. Mehanizma, da jih ne bi sprejeli v čiščenje, ko so že v kanalizacijskem sistemu, upravljavci čistilnih naprav nimamo. Vse, kar priteče po kanalu, tudi odteče skozi čistilno napravo. Odgovornost industrijskih uporabnikov je zato v prvi vrsti dosledno upoštevati zahteve komunalnih podjetij glede načina odvajanja njihove, po količini in sestavi raznolike industrijske odpadne vode, v kanalizacijski sistem. Te posebne storitve zato neposredno bremenijo podjetja, ki jih s svojo proizvodnjo povzročajo. Komunalne čistilne naprave so bile prvenstveno zgrajene za čiščenje komunalnih odpadnih voda za gospodinjstva, ki jih javna podjetja izvajamo kot obvezno gospodarsko javno službo. Cena čiščenja industrijske odpadne vode mora biti zato višja od cene čiščenja komunalne odpadne vode, saj v nasprotnem primeru občani s plačilom na položnici subvencioniramo čiščenje industrijskih odplak, podjetja, ki jih proizvajajo, pa povečujejo svoj dobiček. Da mora onesnaževalec plačati za obremenjevanje okolja, je zapisano tudi v naši zakonodaji.
Kaj vse pa morajo storiti lastniki infrastrukture kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav? Občine so dolžne plačana sredstva od najemnin vrniti kot namenska sredstva nazaj v vzdrževanje in nadgradnjo sistemov, in ne le v izgradnjo cest ali drugih objektov, ki so občanom bolj vidni. Če ti sistemi ne bodo redno in ustrezno vzdrževani, tudi ne bodo mogli opravljati funkcij, zaradi katerih so bili zgrajeni. Vzdrževalci in upravljavci, ki že tako delajo v higiensko slabih razmerah in so nenehno izpostavljeni kemijskemu in mikrobiološkemu onesnaženju, čudežev ne morajo delati. Posledice bo nosilo naše okolje, higiensko stanje se bo poslabšalo, v takšnem okolju pa tudi ne bo mogoče zagotoviti gospodarske rasti.
Zato pozivam vse posameznike in podjetja, da redno preverjate, kaj se v vaših lokalnih okoljih dogaja z odpadnimi vodami, kam tečejo, kako se očistijo in če so sistemi ustrezno vzdrževani. Tudi to, ali imajo delavci na voljo dovolj sredstev in znanja, da lahko odgovorno poskrbijo za ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode. Letošnji svetovni dan voda nas nagovarja z geslom ‘Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu’, zato naj vsak odigra svojo vlogo in stori, kar lahko, da skupaj pospešimo spremembe na bolje. Pogovarjajmo se o tem, povezujmo se, izobražujmo in ozaveščajmo druge. Za dobro vseh nas, za dobro ljudi in narave.
dr. Marjetka Levstek,
predsednica Slovenskega društva za zaščito voda, direktorica JP CČN Domžale-Kamnik
Fotografije: Klemen Razinger
Prispevek je bil v marcu objavljen v Primorskih novicah, v glasilu Slamnik in na www.domzalec.si.
