Si predstavljate vroče poletne mesece brez ohladitve v čistem morju, jezeru in reki? Da so redukcije vode stalne in ne veste, kdaj vam je nazadnje iz pipe pritekla čista ohlajena pitna voda, ki ste jo popili brez strahu pred okužbami? Da so zelena le tista polja in travniki, ki jih kmetje intenzivno zalivajo? Takšno stanje nas bi spravilo v obup, v občutek nemoči, razdraženost in stres. Poletja, ki se jih vedno tako veselimo, ko planiramo počitnice in popolni odklop, bodo lahko postala obdobja, ki jih bomo pričakovali s tesnobo in strahom. Spraševali se bomo, ali bo vode sploh še dovolj za vse, kako intenzivne bodo vremenske ujme, nam bo odnašalo strehe, zalilo naše kleti in nam uničilo še tisti borni pridelek, ki je uspel zrasti ob pomanjkanju vode?
Sotočje Kamniške Bistrice in Save (foto: Marjetka Levstek)
Šele ko vode ne bo vedno na voljo, se bomo povsem zavedali, kakšno bogastvo je voda, kakšna je njena vrednost. Da ne pride do najhujšega, mora voda čim prej postati vrednota prav vsakega prebivalca Slovenije, skupnosti, organizacij, občin, pokrajin, celotne države in vsega sveta. Vrednota, ki smo jo ponotranjili in jo na vsakem koraku doživljamo kot dobrino, ki jo porabimo le toliko, kot jo nujno potrebujemo, in tudi, ko jo zavržemo, poskrbimo za njeno povrnitev v prvotno stanje.
Ko doživljamo vodo kot vrednoto, jo lahko zaznamo v vsakem izdelku, ki nas obdaja. Pred seboj vidimo produkcijsko pot izdelka, v kateri je voda igrala pomembno vlogo, vidimo odpadno vodo in se sprašujemo, koliko vode se je porabilo in kakšna se je vrnila v okolje, koliko umetno sintetiziranih snovi je odteklo skupaj z njo v okolje in kakšen dolgoročni vpliv bo imelo to onesnaženje na celotni habitat.
Foto: Imani vDQ na Unsplash
Ko postane voda vrednota, jo cenimo in je ne pustimo teči v prazno. Pred izpustom v okolje odpadne vode ustrezno prečiščujemo v čistilnih napravah. Industrijski obrati poleg čiščenja odpadnih voda zmanjšujejo porabo čiste vode in zapirajo svoje krogotoke. Odpadke ločujemo in oddamo v zbirne centre ter jih ne odmetavamo v naravo. Kupujemo le stvari, ki jih potrebujemo, da zmanjšujemo porabo virtualne vode. Pri nakupih imajo vedno prednost izdelki iz lokalnega okolja. Poskrbimo za ponovno uporabo in izmenjavo stvari, ki jih ne potrebujemo. Ko bomo na tem področju dosledni, bomo naredili prvi korak k prožni odpornosti. Odpornosti do pomanjkanja pitne vode, odpornosti do onesnaženja vodnih teles, odpornosti do zadrževanja vode.
Tej odpornosti pa moramo dodati še prožnost. Pravilne ukrepe prožnosti lahko izvedemo samo ob dobrem razumevanju lokalnega območja. Prožnost pri dobavi pitne vode je v njeni racionalni rabi, ustrezno vzdrževanih vodovodnih sistemih, povezovanju večjih vodovodnih sistemov, varovanju območij vodnih zajetij. Prožnost pri odvajanju in čiščenju so ustrezno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijske sisteme, ločevanje meteornih voda iz mešanih sistemov, zadrževanje prvega naliva, ustrezno vzdrževani in upravljani kanalizacijski sistemi, ali pa nadgradnja sistema čiščenja odpadne vode za možnost njene ponovne uporabe v kmetijstvu. Prožnost pri vodi v naravnem okolju je ponovna vzpostavitev mokrišč, vračanje rek v njihova prvotna stanja, odstranitev ovir na rekah in sanacije divjih odlagališč. Prožna odpornost pri posameznikih in turističnih infrastrukturah pomeni zadrževanje deževnice za zalivanje zelenic, vrtnin ali splakovanje WC-jev, ter zadrževanje vode iz tušev in umivalnikov, ki bodo po ustreznem predčiščenju nared za ponovno uporabo. Prožnost v kmetijstvu pomeni uporabo namakalnih sistemov, gradnjo zadrževalnikov vode ter pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja.
Prišli smo v čas hitrih sprememb. In preživeli jih bodo le tisti, ki se bodo nanje hitro in prožno odzvali. Naloga vseh nas je, da se ozavestimo in prepoznamo vodo kot vrednoto, da se ozremo v svoje lastno okolje in si odgovorimo na vprašanje, kaj lahko kot posamezniki naredimo za celotno vodno okolje. Kot družba bomo uspeli le v primeru, da bomo kot posamezniki delovali skrbno, premišljeno in enovito.
Slovensko društvo za zaščito voda je storilo prvi korak k ozaveščanju te velike, za življenje vseh in vsakega pomembne vrednote. Sedaj ste na vrsti vi, tudi tisti, ki mogoče živite na območju, kjer je vode še dovolj. Tudi letošnja katastrofalna suša nakazuje, da je napočil čas, ki nujno zahteva spoštljiv odnos do vode, povezovanje vseh vodnih akterjev, skupno plansko delovanje in medregijsko solidarnost.
In odgovornost boste morda morali prevzeti že jutri.
dr. Marjetka Levstek, predsednica SDZV
Foto: Caroline Hernandez na Unsplash
