Singapur, mesto, ki rešuje vodo na svojevrsten način
Januarja letos, tik pred izbruhom pandemije s koronavirusom, sem na poti na južno poloblo obiskal tudi Singapur. Otoška država z nekaj več kot 5,8 milijona prebivalcev in s površino 725,7 km² (za primerjavo – naša Slovenija meri 20.273 km²), je ena najbogatejših držav na svetu.
Singapur je parlamentarna država, za katero so značilne mnoge svetovne religije, med njimi budizem, krščanstvo, islam in hinduizem, kot način življenja pa tudi taoizem. Sooblikujejo jo tudi številni jeziki, ki jih v mestu uporabljajo prebivalci, torej angleščina, mandarinščina, malajščina, tamilščina in drugi.
Ime mesta bi lahko prevedli kot Levje mesto (Singapore), ki ima veliko parkov, vrtov in zelenih površin. Je turistično zelo razvito mesto, saj so leta 2018 v njem zabeležili obisk več kot 18,5 milijona turistov.
Slika 1: Merlion, simbol Singapurja
Kip Merlion (beli lev), ki predstavlja mitsko bitje z levjo glavo in telesom ribe, so odprli 15. septembra 1972 kot simbol dobrodošlice obiskovalcem Singapurja.
V mestu je veliko prestižnih hotelov, eden novejših je Marina Bay Sand Hotel. V njem boste za prenočišče odšteli od 400 S$ oziroma 256 € na osebo na noč (1 S$ = 0,64 EUR).
Slika 2: Eden prestižnejših hotelov, Marina Bay Sand Hotel
V Singapurju si lahko ogledamo vrsto parkov oziroma vrtov, od parka ptic in živalskega vrta do botaničnega in vrta orhidej. Slednji je izredno lepo urejen, v njem pa si je vse leto mogoče ogledati nad 1000 vrst in nad 2000 hibridov orhidej.
Slika 3: Vhod v Vrt orhidej
Lahko rečemo, da je Singapur mesto orhidej, saj jih lahko kupimo v mnogih prodajalnah.
Slika 4 : Prodajalna orhidej
Kako v Singapurju rešujejo potrebe po vodi?
V Singapurju so pri reševanju potreb po vodi izbrali zelo inovativno in tudi zelo drago pot. Zakaj?
Država Singapur je imela že ob ustanovitvi lastne države, ki datira v leto 1965, velike težave z vodo. Takrat so praktično vso vodo uvažali iz sosednje Malezije. Z Malezijo so že leta 1961 podpisali Prvi sporazum o dobavi vode iz reke Johor z veljavnostjo za 50 let, to je do leta 2011. Kmalu so ugotovili, da je ta rok prekratek, zato so že naslednje leto podpisali Drugi sporazum o dobavi vode, ki jim bo zagotavljal uvoz vode do leta 2061. Leta 1990 so celo sodelovali pri izgradnji drugega jezu na reki Johor, ki bi mestu zagotovila zadostne količine vode. Takrat so uvažali okoli 80 % vode, ostalo vodo pa pridobivali iz padavin. Ker se je uvožena voda dražila, v Singapurju pa niso imeli zagotovila, kaj bo po letu 2061, so v letu 1998 začeli s projektom NEWater, katerega cilj je bil ugotoviti, kako bi pridobili čim več vode za lastne potrebe iz alternativnih virov. Intenzivno so začeli študirati, od kod bi vse lahko pridobili uporabno vodo za industrijo in prebivalce. Ugotovili so, da lahko del vode pridobijo iz deževnice, del z razsoljevanjem morske vode, del pa z dodatnim čiščenjem že uporabljene vode.
Začeli so urejati zadrževalnike vode, v katere so dodatno sadili rastline, ki so dodatno čistili deževnico.
Slika 5: Zadrževalnik vode Jurong z umetnim otočkom, posejan z rastlinami
Intenzivno so začeli razvijati postopke čiščenja tako, da so najprej čistili odpadno vodo na klasičen način, nato pa nadaljevali čiščenje z membranskimi postopki in nadaljevali z dezinfekcijo pridobljene vode. Postavili so t. i. “tovarne vode”, ki so jih imenovali NEWater (nova voda).
V letu 2018 so pridobili vso uporabno vodo iz naslednjih virov:
- 20 % iz zbrane deževnice,
- 40 % iz uvoza,
- 10 % iz razsoljene vode in
- 30 % iz NEWater.
Po načrtih do leta 2055 nameravajo te deleže spremeniti. Tako bodo vodo pridobili iz naslednjih virov:
- 20 % iz zbrane deževnice,
- 15 % iz uvoza,
- 10 % iz razsoljene vode in
- 55 % iz NEWater.
Zavedajo se, da imajo po pogodbi zagotovljen uvoz vode iz Malezije do leta 2061. Po tem času Malezija nima več nobenih obveznosti in jim lahko teoretično zapre dostop do vode iz reke Johor. Razpravljajo tudi, da bi do leta 2061 postali popolnoma neodvisni od uvoza vode.
Da bi dosegli cilj, so začeli varčevati z vodo in izkoristili vse možne vodne vire, pri tem pa v zadnjih 30 letih naredili velik korak naprej. Če so leta 1990 uporabili okoli 300 litrov vode na prebivalca na dan, je znašala dnevna poraba na prebivalca v letu 2018 le še 141 litrov. Njihov cilj je do leta 2030 zmanjšati dnevno porabo vode na 130 litrov na prebivalca. Vzporedno z varčevanjem so uredili 17 rezervoarjev, v katerih zbirajo deževnico, ki jo naknadno obdelajo v 8 vodarnah. Zgradili so 3 razsoljevalne naprave in postavili 5 tovarn NEWater, v katerih predelujejo vode, ki tečejo iz 4 čistilnih naprav. Viri iz vodarn, iz razsoljevalnih naprav in iz sistemov NEWater, oskrbujejo celotno singapursko industrijo in prebivalstvo.
Eno od petih “tovarn vode”, ki so jo poimenovali NEWater Visitor Centre, si lahko po predhodni prijavi prek interneta ogledajo tudi obiskovalci.
Slika 6: NEWater Visitor Centre
Obiskovalci se morajo 15 minut pred ogledom zbrati v sprejemnici, kjer osebje preveri predhodno prijavo in jim zatem omogoči voden ogled kapacitet tovarne.
Slika 7: V sprejemnici NEWater Visitor centra
Ob točno določeni uri je prišla v registracijsko dvorano vodička, ki nas je ob ogledu ‘tovarne vode’ uvodoma seznanila z zgodovino Newater in nas zatem v skupini popeljala skozi celotne procese priprave pitne vode.
Slika 8: Vodenje skozi zgodovino NEWater
Ogledali smo si tri glavne postopke priprave nove vode.
Slika 9: Postopki pri pripravi NEWater
Nato smo si ogledali podrobnosti za vsak postopek posebej, vključno z membranami.
Slika 10: Membrane za mikrofiltracijo
Slika 11: Membrane za reverzno osmozo
Slika 12: UV celica za dezinfekcijo vode
V realnosti so ti sistemi precej veliki, saj NEWater pripravi v vseh petih enotah okoli 430 000 m³ vode na dan, načrt za leto 2055 pa je 790.000 m³/dan.
Slika 13: Sistem reverzne osmoze
Celoten postopek čiščenja vode poteka na naslednji način: prečiščeno (odpadno) vodo, ki vsebuje suspendirane snovi, kemijska onesnaževala, bakterije, viruse in molekule vode, obdelajo v prvi fazi s postopkom mikrofiltracije, pri čemer se odstrani praktično vse suspendirane snovi in del ostalih škodljivih snovi. Membrane, skozi katere teče voda, imajo pore velikosti 0,01 do 0,1 mikrometra (1 mikrometer = 0,000 001 metra). Tako obdelana voda se nadalje čisti s postopkom reverzne (obratne) osmoze, pri čemer so pore membran velike 0,0001 mikrometra. Pri reverzni osmozi se odstranijo vse snovi, razen molekul vode, ki prehajajo skozi membrane. Zato da bi bila voda neoporečna, teče po reverzni osmozi še skozi ultravijolično svetlobo, kjer se dokončno dezinficira (razkuži). Vodo nato še nevtralizirajo, saj je popolnoma čista voda rahlo kisla, in voda je tako že pripravljena za uporabo v gospodinjstvu in industriji.
Vodo, pridobljeno v NEWater, tudi stekleničijo. Ob koncu ogleda vsakemu obiskovalcu podarijo stekleničko njihove vode.
Slika 14: Ustekleničena NEWater
Pridobljeno vodo skladiščijo v rezervoarjih, iz katerih jo po potrebi distribuirajo v industrijo in gospodinjstva.
Slika 15: Rezervoar NEWater, v katerem se skladišči voda
Zanimivost: Od leta 2018 je njihova lokalna pivovarna Brewerkz z varjenjem piva iz te vode naredila velik korak k promociji NEWater.
Slika 16: Pivo iz vode NEWater
Kakšna pa je cena te ‘nove vode’?
Cena pitne vode z leti narašča in je odvisna od porabe. Od 1. julija 2018 cena za 1 m³ pitne vode znaša 2,74 Singapurskega dolarja (S$), in sicer za tiste, ki porabijo le do 40 m³ pitne vode na mesec, in 3,69 S$ za tiste, ki jo porabijo več (1 S$ =0,64 EUR).
Singapur je prvo večje mesto na svetu, ki je začelo reševati svoje vode na način, da so začeli dodatno čistiti prečiščeno (odpadno) vodo z membransko tehnologijo, to je z mikrofiltracijo in reverzno osmozo (MF/RO). V zadnjih letih so mu sledila tudi nekatera druga mesta, ki imajo težave z vodo. Tako so znatne količine vode začeli pridobivati v mestih, kot so Minneapolis v ZDA (s kapaciteto 265.000 m³/dan), Bendigo v Avstraliji (s kapaciteto 126.000 m³/dan), Ennerdale v Združenem kraljestvu (z dnevno kapaciteto 59.000 m³) in San Antonio v Teksasu (z dnevno kapaciteto 30.000 m³).
Čista voda postaja v svetu vedno bolj strateška surovina, saj je marsikje primanjkuje, oziroma vodni viri niso povsod neskončni. Zato bo treba prečiščeno vodo, ki še vedno v večini primerov odteka v vodotoke (reke, morja ali jezera), dodatno obdelati in ponovno uporabiti. Možnosti ponovne uporabe vode so izredne, od zalivanja zemljišč, bogatenja podtalnice, spiranja stranišč, zalivanja vrtov, pa do uporabe v industriji in gospodinjstvu, kot so to dokazali v Singapurju.
Prof. dr. Milenko Roš
Slovensko društvo za zaščito voda
Fotografije: Milenko Roš
