Scroll Top

Svetovni dan stranišč 2022: Naj skrito postane vidno

Zdravnik Fran Viljem Lipić (povezava), ki je v Ljubljani v prvi polovici 19. stoletja deloval kot mestni fizik, je v svojih delih obravnaval tudi pitno vodo in sanitarne razmere, v katerih so živeli prebivalci prestolnega mesta Kranjske. Javni vodnjaki so bili onesnaženi, nemalokrat s fekalijami, nič bolje se ni godilo z vodo v obcestnih jarkih. Napredek v zagotavljanju sanitarnih pogojev ni bil dosti boljši na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zdravniki higieniki, kot so bili Alojzij Homan, Mavricij Rus in nekoliko kasneje tudi brata Ivo in Bojan Pirc, so vlagali veliko naporov v to, kako naj bodo sanitarije urejene tako v mestu kot na vasi, in kako naj bodo glede na lego virov pitne vode tudi postavljene. Kljub temu so bile hidrične epidemije, to je zastrupitve s pitno vodo, pred drugo svetovno vojno eden glavnih vzrokov smrti na območju današnje Slovenije. Minilo ni niti sto let, odkar so bile sanitarne razmere pri nas zelo podobne tistim, ki jih danes opazujemo zlasti v urbanih predelih razvijajočega se sveta.

 

Slika: Zdravnik Fran Viljem Lipić, mestni fizik Ljubljanski, ki je v svojih delih podrobno opisal higienske razmere, v katerih so živeli Ljubljančani v prvi polovici 19. stoletja (vir slike: Wikipedia).

 

Zaradi tega, ker danes 3,6 miljarde prebivalcev Zemlje, to je skoraj polovica vseh ljudi, nima ustreznih sanitarnih pogojev in nima dostopa do varnih in zdravih stranišč, je Organizacija združenih narodov – OZN 19. november proglasila za svetovni dan stranišč (povezava). Od leta 2013 dalje vodilne teme tega dne določajo agencije OZN, pred tem pa je za to skrbela Svetovna organizacija za stranišča (ang. World Toilet Organization – povezava), ki je tudi zagovarjala vzpostavitev tega mednarodnega dne. Čeprav je od letošnjega dneva stranišč minilo že več kot mesec dni,  je prav, da ga obeležimo s krajšim zapisom. Tudi zato, ker imata letošnji svetovni dan voda in svetovni dan stranišč prvič do sedaj enako skupno geslo »Skrito naj postane vidno«, in ker bo kmalu minilo leto, ki je bilo posvečeno podzemnim vodam. In če skritost še kako velja za podzemno vodo, velja enako tudi za vplive fekalnih onesnaženj na podzemno vodo, kar je predvsem posledica neustrezne sanitarne ureditve.

 

Slika: Naslovna stran brošure, ki je izšla ob letošnjem svetovnem dnevu stranišč.

 

V razvitem svetu se nam zdi rešitev stranišč nekaj samoumevnega in marsikdo se bo ob povezovanju obeh svetovnih dni namrdnil. Vendar je že kratek pogled na zgodovino sanitarne ureditve v Sloveniji pokazal, da so bili ti problemi, še ne dolgo tega nazaj, prisotni tudi v naših krajih. In vsemu napredku navkljub se fekalna onesnaženja vodnih virov in tudi pitne vode v Sloveniji še vedno dogajajo, le spomnimo se letošnje hidrične epidemije, do katere je prišlo konec poletja na območju Žalca (npr. povezava).

Letošnji dan stranišč je usmerjen v problematiko vpliva globalne sanitarne krize na podzemno vodo. Neustrezna sanitarna ureditev onesnažuje z odpadnimi komunalnimi vodami reke, jezera in tla, od tod pa onesnaženje prehaja v podzemno vodo, nevidni vir pod našimi nogami. Nevidno pa je to onesnaženje tudi zaradi tega, ker se to dogaja predvsem v najrevnejših in marginaliziranih skupnostih.

Eden od razvojnih ciljev OZN je tudi cilj 6.2., ki si prizadeva, da bi imeli vsi prebivalci našega planeta do leta 2030 dostop do varnih sanitarij. To pa ne pomeni le tega, da so te zdravstveno ustrezne in vzdrževane, odpadne komunalne vode pa ustrezno prečiščene, temveč tudi to, da imajo do njih dostop vsi, tudi najbolj marginalizirane skupine. Žal je človeštvo od tega cilja še zelo oddaljeno.

Kakšni so bili poudarki letošnjega dneva stranišč? Glavna sporočila so bila strnjena v tri točke:

  1. Varna sanitarna ureditev ščiti podzemno vodo.
  2. Sanitarna ureditev mora biti odporna na spremembe podnebja.
  3. Vzpostavitev globalne sanitarne ureditve je nujna. Ukrepati je potrebno takoj.

In kako neustrezna sanitarna ureditev vpliva na podzemno vodo?

  1. Vpliv latrin in greznic – te lahko povzročijo znatna onesnaženja podzemne vode, zlasti v plitvih vodonosnikih in v bližini vodotokov ter jezer. To lahko vodi k širjenju z vodo povezanih bolezni in k povečanemu vnosu hranil v vodna telesa.
  2. Odlaganje komunalnega odpadnega blata – zaradi tega lahko pride do onesnaženja vodnega kroga, predvsem tam, kjer odlaganje ni urejeno tako, da se blata odložijo na za to posebej urejena odlagališča, ali pa da se ta blata na poseben način povsem uniči.
  3. Uporaba neobdelane odpadne vode za namakanje – ponekod po svetu kmetje ali pa tudi lokalne oblasti za namen namakanja uporabljajo neobdelano odpadno komunalno vodo; ta na eni strani predstavlja zdravstveno tveganje za tiste, ki te aktivnosti izvajajo, na drugi strani pa nevarnost za potrošnike, ki kupujejo proizvode, pridelane s takšno vodo; in ne nazadnje, uporaba takšne vode neposredno vpliva na vodne vire in s tem tudi na pitno vodo.
  4. Iztok odplak – zlasti v urbanih območjih je kanalizacija pogosto uporabljena za to, da se odpadne vode odvajajo stran od območij, kjer so te vode nastale, tam pa, kjer se izpuščajo, obstaja velika nevarnost, da pride do onesnaženja vodonosnikov in vodotokov.
  5. Vplivi sprememb podnebja – v obdobju intenzivnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, lahko pride do porušitve sanitarnih sistemov in onesnaženja vodnih virov. V primerih ekstremnih suš lahko sanitarni sistemi, ki uporabljajo vodo za odvajanje, tudi odpovedo.

 

Zgoraj našteti vplivi sanitarnih sistemov na podzemno vodo se nam na prvi pogled zdijo zelo oddaljeni, občutek imamo, da se nas ne tičejo. V Sloveniji smo v letu 2021, ne glede na vse dosedanje napore, po podatkih Statističnega urada RS odvedli neposredno v naravo nekaj manj kot 1/3 neprečiščenih komunalnih odpadnih vod (povezava). To je še vedno preveč. Po razpoložljivih podatkih je v Sloveniji na javne kanalizacijske sisteme, ki imajo urejene različne sisteme čiščenja, priklopljenih nekaj več kot 80 % prebivalstva. Pri ostalih prebivalcih in poselitvah se ta problematika skuša reševati na drugačne načine. Ne glede na vse napore je še vedno prisotnih veliko pretočnih greznic, ki jih verjetno ne bomo nikoli povsem odpravili. Tudi z odpadnimi komunalnimi blati imamo še vedno velike težave, spomnimo se le lanskega incidenta v Zalogu pri Ljubljani (npr. povezava). Zlasti na krasu, ki pokriva nekaj manj kot polovico države, predstavljajo iztoki iz čistilnih naprav velik problem. Neprečiščena onesnaževala, ki se iztekajo iz teh naprav, se koncentrirajo v eni točki in onesnažujejo kraško podzemlje. Med morda najbolj znanimi primeri je onesnaženje kraškega bisera Križne jame zaradi vpliva komunalne čistilne naprave na Blokah (npr. povezava). Zdi pa se, da se ranljivosti naše komunalne infrastrukture in s tem ranljivosti sanitarnih sistemov na spremembe klime niti ne zavedamo. Kako je na te sisteme vplivala letošnja ekstremna suša, ne vemo. Pri nekaterih preteklih ekstremnih poplavah smo že bili priča porušitvi komunalnih sistemov. Vplivov na okolje, ki so nastali pri tem, ne poznamo. Pojavi poplav in suš pa bodo v Sloveniji v prihodnje pogostejši.

Če smo v Sloveniji v preteklosti na področju sanitarne ureditve naredili velike korake naprej in s tem povezano infrastrukturo znatno izboljšali, pa se moramo hkrati zavedati, da je v prihodnje treba še veliko postoriti, predvsem pa nas današnje stanje ne sme uspavati. Spremembe klime in vsakoletna fekalna onesnaženja pitne vode nam morajo biti opomin, da je svetovni dan stranišč aktualen tudi za nas, ki se prištevamo k razvitemu svetu. Za ustrezno spopadanje s temi problemi je ključno razumevanje medsebojne povezanosti vodnega kroga urbanih voda z naravnim vodnim krogom in v njih povezanih podsistemov podzemnih in površinskih voda.

 

prof. dr. Mihael Brenčič

Sorodni prispevki