Bobri

Avtor: dr. Uroš Krajnc

Dva motiva sta me vodila k pisanju tega bloga. Ponovno sem prebral odlični slovenski zgodovinski roman Bobri, hkrati pa se bobri že sprehajajo po Mariboru, na Lentu in Mariborskem otoku.

Najprej nekaj informacij o bobru. Bobri (znanstveno ime Castor) so rod glodavcev s tremi znanimi vrstami. Evropski bober je nekoč živel skoraj po vsej Evraziji, do danes pa so se ohranile le posamezne, izolirane populacije. Najdemo jih v Franciji, Nemčiji, na Poljskem, v Skandinaviji ter Rusiji.

Za bobra so značilni ploščat, luskast rep, plavalna kožica med prsti zadnjih nog, veliki sekalci ter nekatere anatomske posebnosti v zgradbi grla in prebavil. Bobri dosežejo maso 30 kg ali več, zato so drugi največji glodalci na svetu. So napol vodne živali z vretenasto oblikovanim telesom. Njihov zajeten rep, ki je hrbtno-trebušno sploščen in luskast, uporabljajo za krmiljenje in plavanje. (https://sl.wikipedia.org/wiki/Bober)

Bober se je v Slovenijo razširil po naravni poti s Hrvaške. Prva družina je bila opažena leta 1996 na sotočju Radulje in Krke. Danes je prisoten v porečjih rek Save (do Bleda), Drave, Mure, Sotle, Krke, Savinje, Dravinje in drugod. Najraje ima počasi tekoče reke, jezera in mrtvice. Je izključno rastlinojed (prehranjuje se z vrbo, topolom ipd.) in je najbolj aktiven ponoči.

Bobri gradijo jezove in bobrišča, s čimer ustvarjajo mokrišča, ki povečujejo biotsko raznovrstnost, lahko pa občasno povzročajo tudi lokalno škodo na lesni zarasti ali kmetijskih površinah. Bober je zavarovan po evropski direktivi o habitatih in nacionalni uredbi, zato je njegovo uničevanje prepovedano. Od leta 2022 v Sloveniji poteka intenzivnejši monitoring, s katerim strokovnjaki spremljajo velikost in širjenje populacije te vrnjene živalske vrste. (https://www.google.com/search?q=bobri+v+sloveniji)

Pa poglejmo bobre v Mariboru. Takole se sprehaja po Lentu:

Njegove aktivnosti so že opazne tudi na Mariborskem otoku:

Sedaj pa še o zgodovinskem romanu Bobri.
Gre za najbolj znano delo Janeza Jalna. Roman je sestavljen iz treh delov – Sam, Rod in Vrh – in je v celoti izšel med letoma 1942 in 1943.

Dogajanje je postavljeno približno v leto 2000 pred našim štetjem, v prehod iz kamene v bakreno dobo. Takrat je ravnino južno od današnje Ljubljane pokrivalo veliko jezero, razpeto med Ljubljano, Vrhniko in Igom. Pri pisanju se je Jalen opiral na arheološka odkritja. Pripoved vključuje veljavne podatke o koliščarskih naselbinah (Ig, Blatna Brezovica, Notranje Gorice), postavlja pa jih tudi na območja, za katera ni oprijemljivih dokazov o njihovem obstoju, čeprav so bile tam odkrite posamezne arheološke najdbe.

Roman prikazuje tedanje življenje: način gradnje kolišč, lov, pripravo hrane, prehod iz ribiško-lovske kulture v poljedelsko, trgovanje, začetke rokodelstva, verovanje (na Triglavu prebivata Blisk in Grom, duhovi umrlih) ter rodbinske razmere (mnogoženstvo). Iz opisov je razvidno, da je bil Jalen odličen poznavalec življenja v naravi – dobro je poznal lov in rastlinstvo. Všečna je izbira imen, ki odražajo značaj in sposobnosti poimenovanega ter kažejo na močno povezanost ljudi z naravo in živalmi (Ostrorogi Jelen, Neokretni Karp, Premeteni Navihanec). Njegov slog je jedrnat in slikovit.

Prvi del, Sam, opisuje, kako glavni junak Ostrorogi Jelen osnuje lastno kolišče. Pri tem si prilasti bogata lovišča bobrov, v katerih kraljuje beli bober.

Drugi del, Rod, prikazuje, kako Ostrorogi postane glavar največjega in najmočnejšega kolišča na Barju.

V tretjem delu, Vrh, je Ostrorogi že močno osivel, vendar je še vedno krepak in sposoben gospodar. Želi zavladati vsem koliščem ob Velikem jezeru. To bi mu tudi uspelo, če ne bi po reki navzgor pripluli črnolasi vzhodnjaki – Argonavti. Njihova pot po slovenskih rekah bi si zaslužila poseben blog.

Ostrorogi spozna, da ne bo nikoli zavladal celotnemu jezeru in da bodo kolišča kmalu popadla, zato se preseli na dravske bregove.

Bobri imajo v romanu velik gospodarski pomen. Barjani za gradnjo kolišč uporabljajo posekana drevesa, pozimi, ko jezero zamrzne, pa kolišča tudi postavljajo. Bobrov rep velja za posebno okusno specialiteto, bobrov izloček pa za zelo cenjeno blago – z njim Ostrorogov rod kupuje cink, potreben za izdelavo medenine.