Posvet na temo termične izrabe nenevarnih odpadkov

Članica upravnega odbora SDZV mag. Mojca Vrbančič se je udeležila posveta o termični izrabi nenevarnih odpadkov.

Članica upravnega odbora SDZV mag. Mojca Vrbančič (JP VODOVOD-KANALIZACIJA d. o. o.) se je udeležila posveta o termični izrabi nenevarnih odpadkov, ki so ga organizirala Slovensko združenje za ravnanje s trdnimi odpadki (SISWA), Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), Alpe Adria Green (AAG) in Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG).

Prisotne je z uvodnim nagovorom pozdravil Jure Leben, minister za okolje in prostor, pri čemer je poudaril, da potrebuje področje reševanja odpadkov odprti pogovor in izmenjavo informacij. Povedal je, da je bil minuli dan prisoten še na enem podobnem dogodku in da se dobro zaveda številnih interesov na področju odpadkov, ki so pomemben razlog, da je zadeve še toliko težje usklajevati. Vsi bi se morali zavedati, da je treba odpadke zmanjševati na izvoru, zato je vse prisotne pozval k vzpostavitvi konstruktivnih odnosov in dialogu, da bi lahko bili uspešni pri vzpostavljanju reda na tem področju. »V zadnjih desetih letih MOP ni opravilo svojega dela,« je navedel minister in dodal: ”Sežigalnica oziroma termična obdelava odpadkov je možna rešitev, pogoji za to pa ne bodo povšeči ne kapitalu in ne družbi. Obrat bi moral biti neprofiten, vsa sredstva pa bi morali vlagati nazaj v tehnologijo.”

Jure Leben, minister za okolje in prostor, pri uvodnem nagovoru na posvetu (foto: arhiv SDZV)

V nadaljevanju so se zvrstila naslednja predavanja:

  • Predstavitev ISWA in SISWA (Jernej S. Kosmač);
  • Opis obstoječega stanja na področju preostanka komunalnih odpadkov v RS (Jure Fišer);
  • Pravne podlage za postavitev takšnih objektov v Sloveniji (predstavnik MOP);
  • Predstavitev tehnologij za termično obdelavo odpadkov (Jure Žugman);
  • Termična obdelava odpadkov – primer Posavja (Uroš Macerl);
  • Predstavitev objekta Toplarne iz Celja (Aleksander Mirt);
  • Predstavitev Arnoldsteina – termična izraba nevarnih odpadkov ABRG, termična izraba komunalnih odpadkov, predelava zemljin z nevarnimi snovmi ALTEC (Gunter Zellinger);
  • Vpliv termične izrabe odpadkov na zdravje ljudi (Hanns Moshammer).

Na okrogli mizi je sodelovalo sedem deležnikov, med njimi tudi mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, in Sebastjan Zupanc, predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva. Mag. Tanja Bolte je poudarila, da je zakon jasen, da govorimo o državni gospodarski javni službi in bo tako stališče MOP zastopalo tudi vnaprej.

V razpravo se je vključila Mojca Vrbančič, ki je toplo pozdravila organizacijo posveta. Obrazložila je, da prihaja s področja vzdrževanja in upravljanja kanalizacijskega sistema, pri katerem pa ‘glavobole’ upravljavcem povzročata predvsem dva tipa odpadkov:

  • ostanki na grabljah in sitih (19 08 01) in

  • blato iz čiščenja komunalnih odpadnih voda (19 08 05).

Prvi odpadek nastaja pri mehanski stopnji čiščenja. To so komunalni odpadki, ki pristanejo v kanalizacijskem sistemu, namesto da bi jih uporabniki ločeno zbirali v koših za smeti. Človeška domišljija res ne pozna meja in WC školjka odplakne marsikaj,« je poudarila. ”Pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi odpadna voda del vodnega kroga in vsa prekomerna uporaba čistil, zlitja strupov, ostankov barv in še vrste drugih kemikalij prehaja v okolje. Na komunalnih čistilnih napravah se poslužujemo principov biološkega čiščenja odpadne vode, to pa posledično pomeni, da vse nerazgradljive substance, povsem neprečiščene in morda še nekoliko spremenjene, ki so celo bolj problematične, prehajajo v okolje.”

Drugi odpadek, ki nesporno nastaja in je produkt biološkega čiščenja, je aktivno blato. Sebastjan Zupanc iz Zbornice komunalnega gospodarstva je omenil, da na letni ravni v Republiki Sloveniji nastane 40.000 ton tega odpadka, Vrbančičeva pa je opozorila, da je potrebno obravnavati suho snov tega odpadka, kar zahteva nadaljnje procese: ”Dejstvo je, da se danes okoli 90 % blata izvozi v tujino, po pripovedih naših prevzemnikov pa nam tudi sežigalnice v tujini zapirajo vrata in glavnina blata se danes odlaga kar na površinah Madžarske. Naša zakonodaja nam praktično onemogoča uporabo blata na kmetijskih površinah. V preteklosti so že potekali tudi pogovori s kompostarji, ki pa tega odpadka niso pripravljeni prevzemati. Razlogi tičijo tudi v nemogočih birokratskih postopkih v fazi pridobivanja ustreznih dovoljenj. Tako nam kaj drugega kot energetska izraba praktično ne preostane, tudi ob predpostavki in zavedanju, da je blato perfekten absorbent za vse ogromne količine mikroplastike in tudi preostalih novodobnih onesnaževal, za katere se niti zavedamo ne, da odtekajo iz naših gospodinjstev.”

Mojca Vrbančič je svoje razmišljanje strnila v dve ugotovitvi: ”Kot je že uvodoma navedel minister, je nujno potrebno poskrbeti za zmanjševanje količine odpadkov na izvoru, kar je mogoče doseči le z učinkovitim ozaveščanjem prebivalstva. S tem je tako MOP kot tudi Zbornico komunalnega gospodarstva pozvala k resničnemu ozaveščanju prebivalstva, ker se moramo vsi skupaj zavedati, da je to »tek na dolge proge«.Potrebno se je seveda konkretno pogovarjati o nadaljnjem ravnanju s komunalnimi odpadki, vendar ne smemo pozabiti, da se komunalni odpadki na seznamu odpadkov pričnejo na številki 20, pred tem, pa je še cela paleta preostalih odpadkov, na katere je treba prav tako, v tem istem sklopu, razmišljati.