Vodni zločin
Dan mednarodnega kazenskega pravosodja – 17. julij
Že med trajanjem vojn po razpadu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, zlasti v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, je bilo na seji Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov leta 1993 ustanovljeno Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je formalno nehalo obstajati konec leta 2017. Tudi v slovenskih medijih smo intenzivno spremljali dogajanja na tem sodišču. To sodišče je imelo status ad hoc sodišča, ki je bilo ustanovljeno za konkreten namen, tako kot so bila nekoč ustanovljena sodišča za sojenje vojnim zločincem v Nürnbergu in Tokiju, in kasneje še za sojenje za vojne zločine v Ruandi in Sierri Leone. Poleg teh vojn in oboroženih konfliktov so se in se še odvijajo številni drugi konflikti po svetu. Ta trenutek je najbolj izpostavljena vojna v Ukrajini, čeprav divjajo mnogoteri oboroženi spopadi še drugod po svetu. Zato je v mednarodni skupnosti dozorelo spoznanje, da je treba ustanoviti stalno mednarodno telo, ki bo zadolženo za preganjanje vojnih zločinov ter drugih zločinov proti človeštvu. Na podlagi daljšega pogajalskega procesa in pogajalske konference je bil 17. julija 1998 sprejet Rimski statut, ki je bil pravna podlaga za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča – MKS, ki ima svoj sedež v Haagu na Nizozemskem. Zato na ta dan obhajamo Dan mednarodnega kazenskega pravosodja[1] (ang. World Day for International Justice). Do danes je podpisnic Rimskega statuta že več kot 120 držav, vendar pa tega sporazuma žal niso podpisale ali ratificirale velesile, ki se tako izogibajo odgovornosti in si s tem dovoljujejo tudi manipulacijo mednarodnega pravnega reda.
Slika 1: Sedež Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu na Nizozemskem. (vir: Wikipedia)
Dosedanja praksa Mednarodnega kazenskega sodišča je bila osredotočena v sojenja na področju vojnih zločinov, ki so imeli za posledice velike človeške žrtve ali celo genocid. Vendar je sodišče v strateškem dokumentu iz septembra leta 2016 najavilo, da se bo mednarodni tožilec po potrebi ukvarjal tudi z okoljskimi zločini, ki bodo na podlagi določil Rimskega statuta predstavljali uničenje naravnega okolja, nelegalno izkoriščanje naravnih virov ter nelegalno prisvajanje zemljišč. V širši mednarodni in strokovni javnosti je bila ta odločitev sprejeta kot velik premik v implementaciji mednarodne okoljske zakonodaje z daljnosežnimi posledicami na področju pojmovanja zločinov proti človeštvu.
Slika 2: Pogled na jez Nova Kahovka na reki Dnjeper v Ukrajini v času pred začetkom oboroženih spopadov. (vir: Wikipedia)
Ob vojni v Ukrajini, ki traja že več kot 500 dni, se vedno bolj izpostavljajo tudi okoljske posledice ruske agresije. Številne vojaške operacije so že imele za posledico nastanek velike okoljske škode, med katero se uvršča tudi porušitev velikega jezu Nova Kahovka na reki Dnjeper in posledično obsežnih poplav vse do izliva reke v Črno morje. Posledice tega dogodka so danes že bolj ali manj znane, zaradi intenzivne informacijske vojne pa še vedno ni znano, kdo in kako je povzročil porušitev tega jezu in nastanek poplav. Čeprav bi lahko ta dogodek obravnavali v luči odločitve MKS iz leta 2016, ga v tokratnem našem zapisu ne bomo podrobneje analizirali, ampak se ga bomo lotili kasneje, ob drugi priložnosti, in sicer na mednarodni dan boja proti izkoriščanju okolja za potrebe vojn in oboroženih konfliktov (ang. International Day for Preventing the Exploitation of the Environment in War and Armed Conflict), ki ga obhajamo 6. novembra. Upajmo, da bo do takrat na voljo tudi več objektivnejših informacij, na podlagi katerih bomo lahko podrobneje analizirali to okoljsko katastrofo. Problematiko vodni zločinov pa smo tudi že nakazali ob zapisu, posvečenemu mednarodnem dnevu multilateralizma in diplomacije za mir, ki ga obhajamo 24. aprila (povezava). Na tem mestu se bomo nekoliko podrobneje lotili splošne obravnave zločinov, povezanih z vodo, ki jih mednarodna znanstvena literatura imenuje tudi vodni zločini (ang. water crimes).
V sodobnem mednarodnem okolju imamo na voljo teoretične premisleke o tem, kaj so vodni zločini, prav tako nam je veliko znanega o tem, katere dogodke bi lahko opredelili kot vodne zločine, vendar pa na tem področju sodna praksa zelo zaostaja. Če poznamo kar nekaj sodnih primerov, povezanih z vodo, ki jih je obravnavalo mednarodno sodišče v Haagu, ki je zadolženo za reševanje sporov med državami (najbolj znan je primer iz naše soseščine, to je primer Slovaške proti Madžarski na območju hidroelektrarn Gabčíkovo–Nagymaros na Donavi), pa še ne poznamo mednarodnih kazenskih primerov, ki bi obravnavali mednarodne vodne zločine. Literatura pozna kar veliko primerov vodnih zločinov znotraj nacionalnih meja, a je tudi v tem primeru na voljo malo informacij o dejanski sodni praksi. Morda je pomanjkanje teh informacij posledica specifičnih nacionalnih zakonodaj, ki se na področju prava voda pogosto zelo razlikujejo med seboj. Ne glede na to si na kratko oglejmo, kaj je v znanstveni literaturi opredeljeno kot vodni zločin.
Slika 3: Pogled na porušeni jez Nova Kahkovka na Dnjepru v Ukrajini. (vir: Wikipedia)
Vodni zločin[2] je katerokoli kaznivo dejanje, ki je opredeljeno z nacionalno ali mednarodno kazensko zakonodajo, ki omejuje človekova dejanja pri uporabi vode (površinske ali podzemne vode) ali povzroča vplive na sisteme za upravljanje z vodo, kar lahko vpliva tudi na druga kazniva dejanja. Pri tem gre za napačna dejanja, opredeljena znotraj pravnega sistema in drugih splošno sprejetih družbenih socialnih ter moralnih norm. Vode in z vodo povezani sistemi so v oboroženih in drugih konfliktih potencialno zanimive tarče, saj za vodo ni nadomestila.
Katera kazniva dejanja pa lahko opredelimo kot vodne zločine? To so: namerno onesnaženje vodnih virov, prevare povezane z vodo, namerno uničenje vodne infrastrukture, nespoštovanje zakonodaje in predpisov s področja vode, kraja vode, korupcija, povezana z vodo, z vodo povezan kriminal, z vodo povezani terorizem in z vodo povezani spletni napadi.
Na hitro se dotaknimo opisa nekaterih od teh dejanj. Iz zgodovine je znano veliko primerov, ko so zlasti med obleganji napadalci namerno zastrupili vodni vir in tako branilcem onemogočili obrambo. Podobna zavržna dejanja so napadalci povzročali ob vpadih na posamezna ozemlja, ko so na različne načine onesnažili vodnjake in izvire z namenom, da prekinejo oskrbo s pitno vodo ter prebivalcem onemogočijo preživetje. S tem povezano je tudi namerno uničevanje vodne infrastrukture. Prav tako je iz zgodovine v času propadanja rimskega imperija poznano intenzivno uničevanje akvaduktov rimskih mest. V obdobju industrijskega razvoja po letu 1900 so znani vojaški napadi na posamezne jezove, s čimer agresorji in napadalci niso prizadeli le vodooskrbe in proizvodnje elektrike, temveč so povzročili tudi poplavne valove in s tem veliko škode v nizvodni smeri, kar je terjalo tudi človeške žrtve. Prevare, povezane z vodo, se nanašajo na namerno zavajanje in skrivanje podatkov o stanju vodnih virov, spomnimo se le zelo znanega filma »Erin Brockovich« v režiji Stevena Soderbergha, ki je bil posnet po resničnih dogodkih. V filmu Julia Roberts igra mati samohranilko, ki se spopade z industrijsko korporacijo, ki s svojo proizvodnjo in skladiščenjem nevarnih snovi onesnažuje podzemno vodo, ta pa je vir pitne vode za lokalno prebivalstvo. Za to vlogo je glavna igralka dobila oskarja. V svetu zelo razširjen pojav je kraja vode. Zlasti v razvijajočem svetu so pogosto na udaru vodovodni sistemi, iz katerih ljudje, predvsem pa posamezne neformalne organizacije, ki jih pogosto imenujejo kar vodna mafija, kradejo vodo. Te skupine nato manipulirajo z vodo in posledično s prodajo mnogo dražje pitne vode, ki je za nameček še zelo slabe kvalitete, na račun prebivalstva kujejo visoke dobičke. Takšna dejanja med seboj povezujejo tako korupcijo kot tudi kriminal. Z vodo povezani terorizem in spletni napadi predstavljajo stalno grožnjo. Medtem ko literatura ne poroča o terorističnih napadih, ki bi se navezovali na oskrbo z vodo, pa poznamo veliko primerov različnih internetnih hekerskih napadov na vodno infrastrukturo, zlasti v povezavi z izsiljevanji. V današnjem času, ko so vse naprave krmiljene s pomočjo različnih programskih in elektronskih orodij, ta pa so povezana v svetovni splet, se zlahka zgodi zlonameren vdor v sistem, kar onemogoči njegovo delovanje. V skrajnem primeru lahko pride do zaustavitve delovanja takšnih sistemov. Ali si lahko predstavljate, da bi zaradi tega prenehal delovati vodovod v velikem mestu?
Pri razumevanju vodnih zločinov smo šele na samem začetku. V znanstveno teoretični literaturi se koncept razumevanja vodnega zločina ali vodnega kaznivega dejanja šele vzpostavlja. Pri teh aktivnosti so zelo aktivni tudi slovenski raziskovalci kriminologije, ki delujejo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Teoretični premisleki o vodnih kaznivih dejanjih na nek način anticipirajo možnost takšnih dejanj, ki se lahko v prihodnosti zgodijo, hkrati pa nam omogočajo, da s stališča zgodovinskega konteksta nekatera pretekla dejanja prepoznamo tudi s tega vidika, čeprav jih v času njihovega nastanka nismo dojeli na takšen način. Analize in premisleki o tem nam omogočajo, da se v času sodobne vodne krize kot družba in mednarodna skupnost pravilno odzovemo na ta dejanja, za katera vemo, da obstajajo, povzročitelje ustrezno kaznujemo, predvsem pa je pomembno, da takšna dejanja skušamo preprečiti še pred njihovim nastankom.
prof. dr. Mihael Brenčič
Viri in literatura:
Eman, K. & Meško, G., 2021: Water Crimes and Governance: The Slovenian Perspective. International Criminology, 1, 208–219.
Gleick, P. H., 2006: Water and terrorism. Water Policy, 8, 481–503.
Mattioli, W., Segato, L., Capello, N., & Migliorini, M., 2017: Environmental crimes in the water sector. European Water, 60, 373–379.
[1] To je uveljavljeni slovenski prevod, v številnih drugih jezikih, ne pa tudi v vseh, angleško poimenovanje tega dne prevajajo bolj ali manj dobesedno. Po takšni analogiji bi se slovenski prevod glasil »Svetovni dan mednarodne pravice«.
[2] S pravnega vidika bi morali biti pri tem nekoliko natančnejši, natančneje bi morali opredeliti vodna kazniva dejanja, vodne prekrške in vodne zločine, angleška besedna zveza »water crime« ima zelo široko pomensko polje.
