Skip to main content Scroll Top

Boris Kolar – vrhunski strokovnjak za okoljska tveganja, aktivist za čisto Dravo in pisatelj

Dr. Uroš Krajnc

Pred kratkim me je prijatelj prof. Mihael J. Toman spomnil na najino sodelovanje z dr. Borisom Kolarjem pri snovanju razširitve vodnega vira za Maribor na Vrbanskem platoju. Delovanje dr. Borisa Kolarja v različnih aktivnostih Slovenskega društva za zaščito voda SDZV je članom društva dobro znano – spomnimo se le njegovih prispevkov na Vodnih dnevih.

V Mariboru ga posebej cenimo kot pobudnika akcije Očistimovode.si, pri kateri sodelujejo Društvo za vodne aktivnosti Drava iz Maribora, Ekologi brez meja in društvo Gibanje za trajnostni razvoj.

Ker trenutno berem njegovo knjigo O vinu, kozah in drugih prevarah, se mi je zdelo prav, da strokovni javnosti predstavim tudi njegovo književno delo.

Slika 1: Boris Kolar (foto https://drustvo-dsp.si/pisatelji/boris-kolar/)

V napovedi intervjuja z njim na Valu 202 so dr. Borisa Kolarja opisali kot: »kmeta, znanstvenika, potapljača, pisatelja, scenarista«. (Vir: https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174872631).

Dr. Boris Kolar je kot strokovnjak za ekotoksikologijo deloval na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Trenutno je strokovni sodelavec Evropske agencije za zdravila (EMA) v Amsterdamu, kjer pokriva področje okoljskih tveganj, povezanih z uporabo veterinarskih zdravil, ter sodelavec Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), kjer se ukvarja z okoljskimi tveganji zaradi dodatkov v živalski krmi.

Poleg znanstvenega dela je tudi kmet – na svojem posestvu “Grunt” se posveča ohranjanju starih lokalnih sort sadja. (Vir: https://sdzv-drustvo.si/novice/ali-podzemne-vode-res-le-vir-pitne-vode/).

Njegovo zanimanje za vonjave se pogosto prepleta tudi z literarnim ustvarjanjem. Znanstveno se je udejstvoval v številnih okoljskih študijah, zlasti v obliki poročil o vplivih na okolje. Svoja dognanja je predstavljal na strokovnih dogodkih, kot so Vodni dnevi in Slovenski kemijski dnevi, pa tudi na številnih kongresih v tujini.

Leta 2015 je dr. Boris Kolar doktoriral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani z dizertacijo Vpliv protimikrobnih veterinarskih zdravil na organizme v vodnem okolju.

Že leta 1999 je napisal strokovno knjigo Ekologija živali in varstvo okolja divjadi, ki jo je izdala Lovska zveza Slovenije. V reviji Lovec je kasneje objavil vrsto člankov, zlasti o poljskemu zajcu, kjer je strokovno obravnaval vplive okolja na populacije divjadi.

Literarno ustvarjanje Borisa Kolarja

Njegov prvi roman, Iqball hotel, je izšel leta 2008. Nastajal je kar deset let, saj ga je pisal le med dopustom. Roman bralca popelje v Afriko v kolonialnem obdobju, od časa po prvi svetovni vojni pa vse do konca 20. stoletja. Avtor pripoveduje o življenju afriškega prebivalstva in o odnosu belcev do domačinov. Zgodbo bogatijo slikovite prispodobe narave, vetra, žuželk in živali v savani, ki jih spretno prepleta s satiro in ščepcem magije (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Iqball_hotel)

Leta 2013 je sodeloval tudi v zbirki Dogodek v mestu, ki jo je uredila Jelka Ciglenečki. Knjiga vključuje deset kratkih zgodb desetih slovenskih pisateljev različnih generacij, med njimi Suzana Tratnik, Zdenko Kodrič, Boris Kolar, Dušan Čater, Goran Vojnovič, Miha Mazzini, Tomaž Kosmač, Marko Sosič, Stanka Hrastelj in Nejc Gazvoda. Vsaka zgodba prikazuje eno slovensko mesto skozi en poseben dogodek.

Zgodba Borisa Kolarja, z naslovom Mož, ki je vohal za Adolfom Hitlerjem, je umeščena v Maribor. Pripovedovalec v njej obišče urarja in izve, da imajo tudi ure svoj vonj. Ko preveri uro na mestni hiši, pred katero naj bi imel Adolf Hitler svoj znani govor »Naredite mi to deželo znova nemško«, pa ne zazna pravega vonja. Zato začne dvomiti, ali je Hitler ta govor resnično imel pred množico v Mariboru. Revija Pogledi (leto 5, št. 3, 12. februar 2014) je zapisala, da je bil cilj zgodbe prikazati esenco rojstnega kraja avtorja in ga preplesti z izmišljenim, a simbolnim dogodkom.

Leta 2020 je Boris Kolar izdal zbirko novel z naslovom Trinajst, ki vključuje trinajst pripovedi: Oratorij dišečega časa,  Francoske mravlje, Zlata medalja, Gospod z debelim zlatim prinašalcem, Malo mesto gospoda Ernesta, Zimsko spanje medvedov iz Cirkusa Salomonsky, Medved in črni ptič, Vrbe, Neurje na Branborskem, Siva miška, Sosedova Minka, Špranje v pasjih nebesih, Mučeništvo tete Marte in Faraonske mravlje.

Leta 2021 je izšel njegov satirični roman Potopimo Islandijo!, katerega zgodba je postavljena na Nizozemsko, v izmišljeno mestece Zwarteburen v Groningenskem okrožju. Prebivalci tega ekscentričnega kraja so dolgo uspešno kljubovali zgodovinskim pretresom, dokler jih niso doleteli popotresni sunki finančne krize. Zaradi nepremišljenih vlaganj v islandske banke, ki so zdaj bankrotirale, se Zwarteburenčani odločijo za radikalen korak: »spremeniti zgodovino«. Napnejo jadra in se v duhu maščevanja odpravijo proti Islandiji – z načrtom, da jo preprosto potopijo. (Vir: https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/leposlovni-roman/potopimo-islandijo.html ).

Njegov najnovejši roman z naslovom O vinu, kozah in drugih prevarah je izšel leta 2023.

 

Slika 2: Naslovnica knjige (Vir- foto: https://www.bukla.si/revija-bukla/intervju-boris-kolar.html)

Zgodba, polna zgodovinskih in domišljijskih elementov, se odvija v 13. stoletju in popelje bralca od današnje Francije čez Italijo in naše Posočje do danes izgubljenega srednjeveškega mesta Sridon, nato pa znova nazaj. Glavni junak, škof Yves, postane žrtev prekletstva – namesto obljubljenega najboljšega vina v krščanskem svetu dobi kozjo scalino. Rešitev se skriva v kozjem siru, narejenem iz mleka redke bele kozice, ki pa lahko da mleko šele, ko se pari s kozlom.

Roman ponuja tudi zanimivo zgodovinsko razmišljanje: če so v Avignonu res imeli najboljše vino na svetu, je bila to morda tista odločilna motivacija, ki je papeže na začetku 14. stoletja zvabila iz Rima v Francijo.

V komentarju v knjižni reviji Bukla, ki jo izdaja Založba Goga, avtorja označijo kot zgodovinarja, ne le ekologa in ekotoksikologa – zaradi njegovega poznavanja zgodovine in predvsem zaradi načina, kako jo zna premisliti in preoblikovati v literarni pripovedni svet.

(Vir: https://www.bukla.si/revija-bukla/intervju-boris-kolar.html).

 

Sorodni prispevki