V strokovni reviji »Water Science and Technology« je bil v začetku letošnjega leta objavljen članek na temo, o kateri si marsikateri od slovenskih raziskovalcev sploh ne predstavlja, da bi lahko bila predmet neke resne strokovne ocene ali presoje. Članek govori o pojavu velikih količin čistilnih robčkov v kanalizaciji povsod po svetu in vzrokih za to¹. To ni ravno tema kvantne fizike, je pa svetovni problem, ki si zasluži pozornost ob 5. juniju, svetovnem dnevu okolja.
Upravljavci kanalizacije v Sloveniji na odpadke v kanalizaciji opozarjajo že desetletja, v letošnjem letu, prav v času koronakrize, ki je uporabo čistilnih robčkov in njihovo pojavnost v kanalizaciji še povečala, tudi pod taktirko Zbornice komunalnega gospodarstva in sloganom: Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak. V WC-školjki, v katero sodijo samo človeški izločki in toaletni papir, se najde marsikaj, ti raznovrstni odpadki pa povišujejo stroške vzdrževanja, povzročajo zamašitve kanalov, okvare na črpališčih in predstavljajo dodatno nevarnost za zdravje zaposlenih.
Ta dejstva uporabniki danes že poznamo oziroma jih glede na množico informacij in opozoril na to temo ne bi smeli več spregledati. Dolgoletno informiranje in ozaveščanje žal vedenja uporabnikov ne spreminjajo, opozorila in prošnje upravljavcev kanalizacije so več kot očitno preslišani. Sankcij, ki bi verjetno pokazale učinek, tudi ni, saj bi bilo dokaze za nevestno ravnanje uporabnikov v podzemlju težje zbrati, kot jih je mogoče pri nepravilnem odlaganju odpadkov v zabojnike. Seveda bi bilo tudi to mogoče nadzorovati, bi pa najprej zahtevalo spremembo zakonodaje in tudi organizacije dela inšpekcijskih služb. Morda bomo kaj kmalu lahko digitalno sledili našim odpadkom in bodo šele takrat naša nepravilna, a sledljiva ravnanja, verjetno magično izginila. Trenutno je odpadkov v kanalizaciji vse več, stroški vzdrževanja pa nenehno naraščajo. Kako je mogoče, da uporabniki javne kanalizacije, ki smo se v zadnjem desetletju izkazali pri ločevanju odpadkov v zabojnike, nočemo slišati in ne upoštevamo dejstva, da kanalizacija nikakor ni namenjena odplakovanju odpadkov?
Verjetno je eden od razlogov tudi ta, da kljub preprostim navodilom, kaj smemo in česa ne, uporabnikom to še vedno ni povsem jasno. Na tržišču je tudi vse robčkov za čiščenje in higieno, na katerih piše, da so biorazgradljivi in ki kar kličejo po tem, da jih odplaknemo. Uporabljamo vlažne čistilne in higienske krpe ter krpice vseh vrst, od tistih, na katerih piše, da so univerzalne, do čistilnih robčkov za roke, telo, nežne otroške ritke, lesene površine in celo posebnih robčkov za čiščenje pokrova WC-školjke. Za marsikaterega od teh pred desetletjem še nismo slišali in nismo niti vedeli, da jih potrebujemo. Po nekaterih podatkih se je na tržiščih v obdobju od 2013 do 2018 njihovo število skoraj podvojilo in tudi v prihodnje ne kaže, da bi se rast umirila. Če bo ostalo pri že poznanih, bolj nežnih načinih opozarjanja, da ne spadajo v kanalizacijo, je zelo verjetno, da se bodo razmere v kanalizacijskih sistemih samo še poslabšale. V New Yorku so iz odpadkov v kanalizaciji v letu 2016 izločili 62 % otroških robčkov, v eni od angleških raziskav, izvedenih v letu 2017, pa so potrdili, da je v odpadkih v kanalizaciji kar 75 – 95 % vlažilnih robčkov vseh vrst. Maloštevilne raziskave sicer kažejo veliko spremenljivost, a dejstvo je, da relevanten delež v kanalizacijskih odpadkih predstavljajo vlažni čistilni robčki. Če nam uspe zmanjšati delež teh robčkov med odpadki v odpadni vodi, bo opravljenega že veliko dela. Kako torej naprej?
Pot teh izdelkov se prične na trgovskih policah, kjer se potrošnik odloča za nakup. Nekateri so celo označeni, da se jih lahko odplakuje v stranišča, za večino od njih pa uporabniki predvidevajo, da se jih lahko, čeprav so označeni z možičkom s košem, kar pomeni, da se jih moramo po uporabi odvreči med običajne odpadke. Za uporabnike je privlačna oznaka biorazgradljivo, saj imajo lažni vtis, da z nakupom ne škodijo okolju. Četudi so izdelki biorazgradljivi, nikakor ne spadajo v odtok, saj ne bodo razpadli kar takoj po uporabi. V letu 2018 je v sodelovanju dveh združenj² nastal kodeks ravnanja, ki proizvajalcem tovrstnih izdelkov priporoča uporabo jasnih grafičnih simbolov na embalaži, da se izdelki ne smejo odplakovati. Simbol naj bi bil primerno velik in na vidnem mestu embalaže, obstojen tudi po njenem odpiranju. Kodeks za proizvajalce ni obvezujoč, uporaba simbola je torej povsem prostovoljna. Zato tudi več kot leto dni po uvedbi ni jasno, ali in kako učinkovito je to označevanje. Na embalažah nekaterih izdelkov na naših trgovskih policah simbol najdete, na drugih ne. Simbol v črno obrobljenem prečrtanem krogu predstavlja možica pred WC-školjko, ki v roki drži nekaj, kar želi odplakniti. Simbol, za katerega bi bilo sicer bolje, da bi bil v rdeči barvi, sporoča, da to ni dovoljeno.
V študiji, ki je potekala v Kanadi, so preskusili 101 izdelek, med njimi otroške robčke, čistilne krpe, vlažne čistilne robčke, plenice in druge sorodne izdelke. Ti so bili domače proizvodnje ali pa uvoženi pretežno iz ZDA, pa tudi iz Kitajske ter drugih držav, kot so Nemčija, Islandija, Izrael in Italija. Med vsemi razpoložljivimi je bilo le 19 izdelkov označenih s simbolom, ki opozarja, da odplakovanje v WC-školjko ni dovoljeno, hkrati pa niti eden ni izpolnjeval vseh zahtev, ki jih predvideva kodeks: ponekod je bil simbol premajhen ali skrit, tudi pod ovitkom, drugje po odprtju embalaže ni bil več viden. Raziskovalci so preverili tudi, koliko izplakovanj je potrebno, da odpotuje predmet po kanalizacijskem priključku: v povprečju več kot le eno. Izdelki, ki so potrebovali več izplakovanj, so prepotovali tudi le četrtino načrtovane poti in se nato ustavili. Kar v praksi pomeni, da so ti pravi vzrok težav, saj se bodo ustavljali v nadaljevanju poti in povzročali zamašitve, lahko pa bodo zamašitev povzročili že nekaj metrov za mestom, kjer smo robček odplaknili. Ko bo močno deževalo, se bodo iz mešanega kanalizacijskega sistema komunalne odpadne vode skupaj s padavinskimi vodami, pomešanimi z odpadki, razlivale v vodotoke ali celo po ulicah. Raziskovalci so hkrati preiskovali tudi, ali izdelek s potovanjem v vodi razpade. Med otroškimi in čistilnimi robčki ni bilo niti enega izdelka, za katerega bi bilo moč zaključiti, da se hitro razgrajuje, kot to npr. velja za toaletni papir. Robčki so ostali na pogled nespremenjene oblike in sestave. 75 % izdelkov je vsebovalo vlakna umetnega izvora, skoraj tretjina od preiskovanih 20 izdelkov pa je vsebovala več kot 1 % sintetičnih vlaken, kar je eno od meril, po katerih mednarodna skupina strokovnjakov³ ocenjuje sprejemljivost teh izdelkov za okolje.
Ozaveščevalnih kampanj na temo, kaj ne spada v kanalizacijo, je bilo v svetu in pri nas že nešteto. Kako učinkovite so, je težko reči, saj upravljavci kanalizacije poročajo o vse večjih težavah. Ponudba čistilnih robčkov je v svetu vse večja in trg to pričakuje tudi v prihodnje. Pisci članka pozivajo k premisleku o učinkovitem in poenotenem označevanju teh artiklov v svetovnem merilu ter čimprejšnjem sprejetju standardov in zakonodaje, ki bi urejali označevanje teh proizvodov, pa tudi k popolnemu umiku navedb ali namigov, da se nekatere od teh izdelkov sme odplakovati, ker so razgradljivi.
Piscem članka se pridružujemo tudi upravljavci kanalizacije v Sloveniji. Če ne bo šlo drugače, bi bilo treba premisliti celo o umiku izdelkov s tržišča, a v tem primeru bi bilo nezadovoljstvo potrošnikov in proizvajalcev preveliko. Treba je poiskati drugačno in učinkovito rešitev.
Če se sprašujete, kaj lahko kot posameznik storite za ta planet, je odgovor zelo preprost. Nikoli več ne odplaknite po kanalizaciji ničesar, kar vanjo ne spada. V WC-školjko torej ne spada nič drugega, kot človeški izločki in toaletni papir. In pika.
Na prodajnih policah z izdelki za gospodinjstvo pa od zakonodajalcev in proizvajalcev pričakujemo jasna, dovolj velika, vsakomur razumljiva in nezavajajoča opozorila. To pomeni, da naj embalaže teh izdelkov ne vsebujejo navedbe biorazgradljivo. To velja za vse artikle, za katere obstaja najmanjša možnost, da bi jih kdo od nas še kdaj pomotoma odvrgel v kanalizacijski odtok.
dr. Brigita Jamnik, SDZV
¹ Darko Joksimovic, Anum Khan, Barry Orr; Inappropriate disposal of ‘flushable’ consumer products – reasons for concern. Water Sci Technol 1 January 2020; 81 (1): 102–108. doi
² INDA: Association of the Nonwoven Fabrics Industry in EDANA: The European Disposables and Nonwovens Association
³ International Water Services Flushability Group
Naslovna fotografija: Photo by Kelly Sikkema on Unsplash
