Scroll Top

Ob dnevu Save, 1. junija 2020

Našo največjo reko Savo napajata dva tokova – Sava Dolinka z izvirom v Zelencih pri Ratečah in  Sava Bohinjka, ki začne svojo pot v Stari Fužini, kjer se zlijeta Jezernica iz Bohinjskega jezera in Mostnica. Porečje Save obsega 53,6 % površine Slovenije. Gornji tok reke Save je vrstno pester in nudi še veliko naravnih habitatov rečnim prebivalcem, po toku pa se življenjski prostor močno spremeni zaradi pregrad in akumulacij, v katerih se usedajo različne snovi, med njimi tudi zelo nevarne. Sava je tudi izdaten vir kakovostne pitne vode za oskrbo okoli 20 % prebivalcev Slovenije. Njena celotna dolžina do Hrvaške meje je 219 km, do izliva v Donavo in naprej v Črno morje pa 947 km. Sava z vsemi pritoki vzdolž toka zapušča Slovenijo jugovzhodno od Čateža, s povprečnim pretokom malo nad 270 m³ na sekundo. Številni pritoki so še vedno onesnaženi in posledično spreminjajo življenjske združbe v reki, kar zmanjšuje njeno samočistilno moč. Zaradi jezov in hidroenergetskih objektov je prekinjeno gibanje organizmov, še posebej rib po toku navzgor, spremenjena je tudi prodonosnost in posledično pomemben življenjski prostor vodnim organizmom.

Zelenci – izvir Save Dolinke (Foto: M. Roš)

Bohinjsko jezero (foto: M. Roš)

Reka Sava je bila že v davnih časih pomembna prometna pot med Jugovzhodno in Srednjo Evropo. Že stara grška pripovedka govori o potovanju Argonavtov iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike (antični Nauportus), od koder so ladjo prenesli po suhem do Jadranskega morja. Zato so se v občini Zagorje odločili, da bodo zgradili čistilno napravo v obliki argonavtske ladje.

Čistilna naprava Zagorje ob Savi (vir: https://www.alpeng.si/project/centralna-cistilna-naprava-zagorje-ob-savi/)

 

Izliv Kamniške Bistrice v Savo (foto: M. Levstek)

Reka Sava je izreden vodni vir za uporabo v gospodinjstvih, saj napaja velik del podtalnice, iz katere pridobivamo pitno vodo, uporabljamo pa jo tudi kot vir energije in za industrijske namene. Ob Savi, kot ob vseh večjih vodotokih po svetu, so se razvila mesta in ob njih industrija, ki ji je voda zelo pomembna. Zaradi industrializacije je reka Sava postajala vedno bolj onesnažena. Še v 90. letih prejšnjega stoletja je bila Sava med najbolj onesnaženimi rekami v Sloveniji. Zaradi komunalnih in industrijskih odpadnih vod je reka vsebovala predvsem čezmerne količine organskih snovi in težkih kovin. Ko pa so se začele graditi čistilne naprave, se je stanje v rekah izboljšalo, zmanjšala se je predvsem organska obremenitev, ne pa tudi obremenitev s hranilnimi in nevarnimi, strupenimi snovmi. Najpomembnejše čistilne naprave (Jesenice, Kranj, Ljubljana, posredno Domžale – Kamnik, Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Sevnica, Krško in Brežice) so izboljšale kakovost reke Save, po poročilu ARSO  je bilo v letu 2019 kemijsko in ekološko stanje reke dobro. Najslabša je kakovost Save preden zapusti Slovenijo v Jesenicah na Dolenjskem, kjer je povečana količina bromiranega difeniletra in živega srebra, kar je posledica čezmerne uporabe fitofarmacevtskih sredstev v prispevnem območju. 

Da bi se kakovostno stanje reke Save še izboljšalo, bi morali skrbeti, da je ne bi preobremenjevali. Tako bomo morali paziti, kaj spuščamo v kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, in poskrbeti, da se obstoječe in nove čistilne naprave ustrezno vzdržujejo. Precej dela nas čaka tudi v kmetijstvu glede čezmernega gnojenja ali pa uporabe neustreznih fitofarmacevtskih sredstev, ki lahko prehajajo v podzemno vodo ali neposredno v reko Savo. To lahko dosežemo s stalnim izobraževanjem vseh struktur prebivalstva, pravilnim delovanjem čistilnih naprav in stalnim spremljanjem stanja reke Save ter njenih pritokov.

 

Prof. dr. Milenko Roš, SDZV

 

Uporabljeni viri
Alpeng: Čistilna naprava Zagorje ob Savi; na voljo: https://www.alpeng.si/project/centralna-cistilna-naprava-zagorje-ob-savi/, dostop 29. 5. 2020.
Savske elektrarne Ljubljana; na voljo: https://www.sel.si/elektrarne, dostop 29. 5. 2020.
Wikipedija: Sava; na voljo https://sl.wikipedia.org/wiki/Sava, dostop 29. 5. 2020.

Naslovna fotografija: Reka Sava z redko sipino na sotočju treh rek (foto: M. Levstek)

Sorodni prispevki