Epidemija koronavirusa za znanost predstavlja velik izziv (glej blog Voda in virus). Številni laboratoriji mrzlično iščejo cepivo in zdravilo, mnogi znanstveniki se ukvarjajo z epidemiološkimi raziskavami. Številne najuglednejše znanstvene revije iz dneva v dan objavljajo mnoge članke, nekatere med njimi so na temo COVID-19 oblikovale prave zbirke prispevkov. V objavah so obravnavani zelo široki vidiki tega dogodka, tudi z etičnih.
Ekonomija se je na globalni ravni skorajda ustavila, učinke tega opazujemo tudi v naravi. Seizmologi poročajo, da se je zaradi prekinitve prometa in delovanja industrije v velikih mestih zmanjšal seizmični nemir (Nature 580, 176-177), meteorologi ugotavljajo, da se je nad urbanimi območji zmanjšala koncentracija onesnaževal v ozračju (Nature 580, 313). Nebo brez kondenzacijskih sledi letal so verjetno nazadnje opazovali naše babice in dedki. Iz nekaterih indijskih velemest pa poročajo, da se v daljavi zaradi čistega ozračja ponovno vidi Himalaja.
In voda? Ali so vplivi pandemije opazni tudi na vodnem krogu? Ker v Benetkah skorajda ni turistov, je voda v kanalih postala tako čista, da se vidi njihovo dno, v vodi pa ribe. O takšnem stanju voda v turistično najbolj obleganem mestu na svetu tudi starejši pisni viri skorajda ne poročajo. Tako kot drugod po svetu, v Sloveniji vplivov tega dogodka na vodni krog še ne poznamo. Kljub temu so komunalna podjetja že poročala, da prodajo manj pitne vode kot pred začetkom ukrepov, in da jim zaradi tega grozi znatna gospodarska škoda. Zmanjšanje porabe pitne vode se pozna tako na količinah odpadnih vod, kot tudi njihovi sestavi. Kitajski znanstveniki pa že poročajo o potencialno zelo nevarnem vplivu epidemije na vodni krog (Science 368, 146-147). Večina dezinfekcijskih sredstev, ki se jih uporablja za neosebno rabo, na primer za dezinfekcijo prostorov, predstavljajo organske spojine, ki kot aktivno učinkovino vsebujejo klor. Samo v izvornem centru epidemije, v mestu Wuhan, so porabili 5.000 ton teh sredstev. Po razpršitvi te kemikalije odtečejo, najpogosteje v kanalizacijske sisteme, lahko pa tudi prosto v okolje. Bolj ali manj prečiščene vode se s temi sredstvi znajdejo v okolju, kjer zelo škodljivo vplivajo na vodne organizme in celotne ekosisteme.
Vsi neposredni in posredni učinki pandemije prestavljajo velik eksperiment, v katerega je človeštvo nehote potisnjeno. Če znanstveniki, ki se ukvarjajo z atmosfero, govorijo o tem, da bi lahko bili ukrepi proti koronavirusu dober primer tega, kako ukrepati v primeru klimatskih sprememb, so za sedaj drugi vplivi pandemije na naravo mnogo bolj neznani. Kakor kažejo trenutno razpoložljive informacije, so vplivi na vodni krog tako pozitivni kot negativni.
Slovensko različico latinskega pregovora »Medicus curat, natura sanat«, ki smo jo zapisali v naslovu, bi lahko v primeru pandemije koronavirusa razumeli tudi v nekoliko bolj prenesenem pomenu kot običajno. Človeštvo se na vse kriplje trudi, da bi zajezilo bolezen in preprečilo smrtne žrtve. Narava pa se je odzvala mnogo širše, zdravi vse rane, ne le rano, povzročeno s pandemijo. Pravzaprav je tudi ta naravni proces, ki ga je narava sprožila samozaščitno le za to, da si zaceli rane, ki jih je povzročil človek. In čeprav so ta trenutek najbolj izpostavljeni humano etični vidiki, ne bi smeli pozabiti tudi na vidike, ki vključujejo okoljsko etiko, ter po koncu pandemije razbrati sporočil, ki nam jih narava pošilja danes.
Izr. prof. dr. Mihael Brenčič, Naravoslovnotehniška fakulteta UL
Naslovna fotografija: Photo by Yannis Papanastasopoulos on Unsplash
