Ob slovesu profesorja dr. Mitje Rismala, dolgoletnega člana SDZV, se spominjamo izjemne osebnosti, ki je s svojim delom in življenjem odločilno zaznamovala področje zdravstvene hidrotehnike in okoljskega inženirstva v Sloveniji. Bil je vrhunski strokovnjak z bogatimi praktičnimi izkušnjami, pionirski raziskovalec številnih inovacij – zlasti na področju modeliranja okoljskih procesov – ter predan in navdihujoč profesor, ki je svoje široko in poglobljeno znanje nesebično prenašal na številne generacije študentov.
A profesor Rismal ni bil le izjemen znanstvenik in pedagog. Bil je predvsem človek visoke osebne integritete, neomajne vztrajnosti pri reševanju zahtevnih okoljskih izzivov ter močne družbene angažiranosti. Svoje delo je razumel kot poslanstvo, ki ga je živel z vso predanostjo do pozne starosti.
Rodil se je 5. februarja 1930 v Slovenski Bistrici v učiteljski družini. Odraščal je v burnih medvojnih in vojnih časih, kar je tudi pustilo pečat njegovi borbenosti in želji za resnico. Osnovno šolo je obiskoval do tretjega razreda v Slovenski Bistrici, nato pa v Ljubljani, kjer je do leta 1944 obiskoval tudi gimnazijo. Leta 1944 se je šele 14 let star priključil partizanom. Po osvoboditvi je končal gimnazijo in maturiral leta 1948 v Ljubljani ter se jeseni vpisal na gradbeni oddelek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1951 je bil odlikovan z medaljo zasluge za narod. Diplomiral je leta 1957 na ljubljanski gradbeni fakulteti.
Po letih hidrotehnične prakse v Murski Soboti in Mariboru je leta 1967 s sodelavci ustanovil in vodil Biro za hidrotehniko pri Zavodu za urbanizem Maribor. Zavedanje kompleksnosti okoljskih problemov ga je vodilo k nadaljnjemu izobraževanju v tujini. Podiplomski študij okoljskega inženirstva je opravil na Tehniški fakulteti v Delftu na Nizozemskem. Magistrski naziv s področja zdravstvene hidrotehnike je pridobil leta 1973, doktorsko disertacijo pa je uspešno zagovarjal leta 1977 na Gradbeni fakulteti Univerze v Zagrebu.
Pedagoško pot je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo gradbeništvo in geodezijo (FAGG) zdaj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (FGG), kjer je bil leta 1978 izvoljen za izrednega, leta 1983 pa za rednega profesorja. Do upokojitve je predaval predmete s področja zdravstvene hidrotehnike in okoljskega inženirstva ter s svojim interdisciplinarnim razmišljanjem pomembno vplival na razvoj stroke. Bil je dolgoletni predstojnik Inštituta za zdravstveno hidrotehniko na UL FAGG in FGG.
Profesor Rismal je bil vizionar, ki je daleč pred svojim časom zagovarjal in udejanjal interdisciplinarni in medsektorski pristop k reševanju okoljskih problemov. Njegova znana shema sinteznega pristopa k reševanju problemov je številnim študentom oblikovala miselni okvir. Kot je sam poudarjal, so pri reševanju kompleksnih okoljskih izzivov vsa znanja enakovredna, le njihova produktivna sinteza pa lahko vodi do uspešnih in trajnostnih rešitev. Ti principi danes predstavljajo temelje nove paradigme ravnanja z vodo kot so ponovna uporaba vode oz. krožno ravnanje z vodo z upoštevanjem večnamembnosti pri implementaciji rešitev.
Posebno mesto v njegovem delu ima uspešna integracija znanstveno-raziskovalnega in strokovnega delovanja. Med njegovimi najpomembnejšimi dosežki je vpeljava matematičnega modeliranja na področju okoljskega inženirstva, zlasti pri čistilnih napravah, urbani odvodnji, oskrbi s pitno vodo in aplikativni limnologiji. Eden najbolj prepoznavnih primerov tega pristopa je razvoj limnološkega modela v 80. letih prejšnjega stoletja, ki je omogočil uspešno sanacijo Blejskega jezera in odločilno prispeval k izboljšanju njegovega ekološkega stanja.
Za profesorjem Rismalom ostaja izjemen strokovni opus. Realiziral je vsaj deset komunalnih čistilnih naprav (Murska Sobota, Radenci, Črna na Koroškem, Moravci, Rače, Slivnica, Ptuj, Benkovec v Dalmaciji, Dobrna, Beltinci, Ptuj). Optimiziral je kanalizacijska omrežja Maribora, Celja, Murske Sobote, sodeloval pri poplavni zaščiti Nove Gorice, implementiral sanacijo Blejskega jezera, izdelal limnološki model zajezene Bistrice na slovensko-avstrijski meji, izvedel aktivno zaščito podzemne vode na Vrbanskem platoju v Mariboru. Predlagal je rešitve za praktično vsak večji problem v Sloveniji na področju zdravstvene hidrotehnike. Njegove rešitve so bile vedno utemeljene na najvišjih strokovnih standardih in povezane z mednarodnim znanstvenim prostorom, saj je verjel v sodelovanje in izmenjavo znanja preko meja.
Čeprav je število njegovih projektov in študij izjemno, je še pomembnejša njihova trajna vrednost. Mnoge njegove rešitve še danes zagotavljajo čisto okolje, varne vodne vire in trajnostni razvoj prostora. Profesor dr. Mitja Rismal se je s svojim delom zapisal kot pionir interdisciplinarnega reševanja kompleksnih okoljskih problemov ter kot eden tistih, ki so s svojim znanjem, širino in etiko tlakovali pot sodobnemu okoljskemu inženirstvu.
Njegova dediščina živi naprej v njegovem delu, v znanju njegovih študentov in v prostoru, ki ga je s svojim delovanjem sooblikoval.
Izr. prof. dr. Nataša Atanasova
Namestnica predstojnika Inštituta za zdravstveno hidrotehniko
UL FGG
