V petek, 22. marca 2024, je v konferenčni dvorani na CČN Domžale-Kamnik pod geslom »Voda za mir« potekala slovesnost ob obeleževanju letošnjega svetovnega dneva voda, ki se jo je kot častna pokroviteljica dogodka udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Ob osrednjem mednarodnem prazniku vode je uvodoma nagovorila udeležence iz vrst strokovne in širše javnosti, ki so prireditev spremljali v dvorani in prek neposrednega spletnega prenosa. Predsednica je svoj obisk izkoristila še za predhodni ogled kapacitet čistilne naprave, ki ga je vodila direktorica CČN dr. Marjetka Levstek.
Foto 1: Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar je ob svetovnem dnevu voda nagovorila udeležence, zatem pa z zanimanjem spremljala še okroglo mizo »Voda za mir«. (Foto: Iztok Pipan)
Z geslom »Voda za mir« so Združeni narodi letos želeli opozoriti na vlogo vode pri povezovanju ljudi ter predvsem na konflikte med skupnostmi in državami, zlasti ko je govora o dostopnosti vode in njeni rabi, sanitarnih standardih, prisvajanju vodnih virov ter onesnaževanju. Ker je lahko voda ključ do miroljubnega reševanja svetovnih problemov, ji mednarodna skupnost za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in miru namenja veliko pozornosti. V kontekstu strateških usmeritev zunanje politike se je tudi Slovenija odločila, da na globalni ravni s pomočjo vodne diplomacije pristopi k aktivnemu reševanju problemov, povezanih z vodo.
Foto 2: V konferenčni dvorani CČN Domžale-Kamnik so se ob vabljenih gostih zbrali strokovnjaki s področja varstva voda. (foto: Klemen Razinger)
Program se je z uvodnim nagovorom predsednice začel ob 13. uri, sledila pa je še zanimiva okrogla miza z gosti:
- veleposlanico Tanjo Miškovo, posebno odposlanko za vodno diplomacijo z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve,
- dr. Tomažem Rodičem z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, direktorjem Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) ter vodjem vesoljske odprave za opazovanje Zemlje s prvim slovenskim mikrosatelitom Nemo-HD,
- ter Emino Hadžič iz nevladne organizacije Zavod Krog, ki si med drugim prizadeva za izboljšanje dostopa do vode, za boljše sanitarne in higienske razmere, za izkoreninjenje revščine ter izboljšanje prehranske varnosti, za enakost spolov in za dostojanstveno ter kvalitetno življenje vseh.
Dogodek je povezoval Igor E. Bergant.
Foto 3: Razpravljavci na okrogli mizi »Voda za mir« (od leve proti desni): prof. dr. Tomaž Rodič, mag. Emina Hadžić in veleposlanica Tanja Miškova. (foto: Klemen Razinger)
Dogodek, ki ga je tokrat gostila CČN Domžale-Kamnik, so pripravila štiri strokovna društva s področja varstva voda – Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), Društvo vodarjev Slovenije (DVS), Društvo hidrogeologov Slovenije (SKIAH) in mreža Globalno partnerstvo za vodo (GWP Slovenije). Posnetek dogodka je na voljo na SDZV YT kanalu.
Foto 4: Uvodni nagovor predsednice dr. Nataše Pirc Musar na temo Voda za mir. (foto: Klemen Razinger)
NAGOVOR PREDSEDNICE DR. NATAŠE PIRC MUSAR
Foto 5: Nagovor predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. (foto: Klemen Razinger)
Voda je življenje. Potrebujemo jo ljudje, potrebujejo jo ekosistemi, potrebuje jo cel planet. Je neprecenljiva dobrina, ki jo moramo spoštovati in zanjo predvsem odgovorno skrbeti.
Voda lahko zagotavlja mir ali pa zaradi nje izbruhnejo vojne. Zato se Slovenija, tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, ob današnjem svetovnem dnevu voda pridružuje letošnji globalni temi: Voda za mir.
Voda je strateško pomemben naravni vir, nekje jo je dovolj, drugje premalo. Po ocenah okrog dve milijarde ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode.
Zato so na mednarodni ravni nujni solidarnost, odgovorno ravnanje in dostop do oskrbe z vodo kot osnovno civilizacijsko dobrino. Ne smemo je imeti za samoumevno, saj njene zaloge in kakovost niso neomejene ali trajne.
Tudi civilno prebivalstvo ima v oboroženih spopadih pravico do čiste pitne vode. In ta pravica je prepogosto kršena, kot žal vidimo v Gazi, vsak dan. V nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom je voda v sodobnih spopadih lahko tarča napadov, uporabljena celo kot orožje – naj omenim na primer jez Kakovka v Ukrajini, ali pa je sploh vzrok konflikta. Slovenija si zato prizadeva za mobilizacijo mednarodne skupnosti, da bi dosegli boljšo zaščito vodnih virov in vodne infrastrukture v oboroženih spopadih s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava.
Zaradi tega tematika letošnjega svetovnega dneva vode ne bi mogla biti bolj aktualna. Ni pa samoumevna. So namreč države, k sreči so v manjšini, ki povezovanje vode in miru vidijo kot nepotrebno politizacijo. Z vodo povezane izzive pojmujejo kot izključno razvojno, ne pa tudi varnostno vprašanje. To opažamo tudi v okviru našega nestalnega članstva v Varnostnem svetu, kjer si prizadevamo vprašanje vode, miru in varnosti postaviti v ospredje.
Naše izkušnje nam namreč govorijo drugače. Mi vemo, da je voda lahko pomemben gradnik miru. Spomnimo se krvave vojne na Zahodnem Balkanu v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Voda – v tem primeru reka Sava – je bila tista, ki je sprte strani spravila za pogajalsko mizo, pomagala vzpostaviti zaupanje in tako utrla pot sodelovanju tudi na drugih področjih. Danes Mednarodna komisija za porečje Save velja za eno najbolj učinkovitih rečnih organizacij na svetovni ravni.
Ta izkušnja, kot tudi izkušnje sodelovanja v Podonavski komisiji in v okviru dvostranskih komisij z našimi sosedami, nas utrjujejo v prepričanju o izjemni koristi učinkovitega čezmejnega sodelovanja. Obenem pa smo na tem področju v svetu postali prepoznan in iskan sogovornik in tudi partner.
Zato seveda ni naključje, da bo Slovenija z oktobrom prevzela predsedovanje Konvenciji ZN o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, in da je ena od vodilnih članic Koalicije za čezmejno vodno sodelovanje. (Čez nekaj ur bo na sedežu Združenih narodov v New Yorku potekal dogodek te koalicije, ki ga Slovenija so-organizira z Namibijo in Švico.) Od decembra lani predsedujemo tudi Barcelonski konvenciji o zaščiti sredozemskega morja pred onesnaženjem.
Slovenija je ne le bogata z vodnimi viri, temveč je bogata tudi z znanjem o vodi. Naši znanstveniki in raziskovalci so mednarodno priznani: tako vedo povedati zlasti v UNESCO-u in v Svetovni meteorološki organizaciji, kot tudi v nevladnih strokovnih združenjih, kot je Mednarodno združenje hidrologov, na področju mednarodnega krasoslovja pa smo že tradicionalno številka ena.
Sama sem se o vidni vlogi Slovenije prepričala na Konferenci Združenih narodov o vodi marca lani v New Yorku. Ob ogromnih izzivih na področju vode, s katerimi se sooča človeštvo, je težko verjeti, da je šlo za šele drugo konferenco o vodi v zgodovini OZN, celih 46 let po prvi takšni konferenci o vodi. Udeležilo se jo je okrog 10.000 udeležencev iz vsega sveta. To pozornost vodi je nedvomno treba ohraniti. Slovenija je bila med tistimi, ki so si prizadevali za to, da tretja vodna konferenca ne bo šele čez 46 let, ampak že leta 2026.
Vsa naša prizadevanja izhajajo iz človekove pravice do vode. Slovenija je ena redkih držav, ki ima to pravico zapisano v ustavi.
Slovenija je z vodo bogata dežela, vendar moramo to ugotovitev vzeti s pridržkom, saj je v regionalno in podnebno raznolikih okoljih ni povsod dovolj, še posebej ne v sušnih razmerah. Zato moramo našo vodo varovati in ohranjati tudi za bodoče rodove ter skrbeti za njeno naravno obnavljanje. Poletne ujme so med drugim pokazale, kako zelo pomembno je, da razumemo podnebne spremembe ter tokove naših potokov in rek. Razdejanje, ki so ga s sabo prinesle lanske poplave, nam lahko služi kot nauk, da bo treba več vlagati v prilagajanje. Popoplavna obnova nam ponuja priložnost, da jo zastavimo trajnostno in sonaravno, da se bomo zmožni z dobro začrtanimi prilagoditvenimi ukrepi čim bolje zoperstaviti moči naših voda v bodoče.
Na prvi pogled bi morda lahko zmotno sklepali, da vodilno sporočilo letošnjega Dneva voda – Voda za mir, nagovarja zgolj globalne probleme z vodo, z njo povezane spopade in prizadevanja za mir. Vendar nagovarja tudi nas in ravnanje z vodo pri nas doma. Voda v Sloveniji postaja širša družbena in politična senzibilna tema, ki sproža tudi družbene konflikte. Skorajda ni posega v vode, ki ne bi sprožil različnih pogledov in nasprotovanj, kar pomeni, da je ljudem vendarle mar, kako ravnamo z vodo. Sporočilo, ki bi ga morali razumeti tudi v politiki pa je, da moramo spremeniti sisteme upravljanja z vodami tako, da bodo ljudje že v zgodnjih fazah lahko sodelovali pri oblikovanju vodnih politik in ukrepov na področju upravljanja z vodami.
Kot svojo končno misel mi dovolite, da pozovem, da okoljska in vodna stroka ponovno dobita pomen in podporo, ki si jo zaslužita. Zato upam, da se bo za poklice, povezane z upravljanjem in varovanjem voda ter okolja odločilo več mladih, k čemur pa jih seveda mora spodbujati tudi država. Podnebne spremembe in s tem povezani pojavi bodo namreč vse pogostejši in s tem se moramo biti zmožni učinkovito soočati. Brez strokovnjakov bo to nedvomno mnogo težje.
GLAVNI POUDARKI RAZPRAVLJAVCEV NA OKROGLI MIZI
Veleposlanica Tanja Miškova je posebna odposlanka za vodno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve. V svoji diplomatski karieri je bila direktorica za multilateralne zadeve in razvojno sodelovanje, vodja Sektorja za nove izzive, veleposlanica v Egiptu (nerezidenčno še v Jordaniji, Kraljevini Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Katarju, Kuvajtu in Omanu), diplomatska svetovalka predsednika republike in namestnica veleposlanika v Izraelu. Pri sedanjem delu se osredotoča na prednostna področja slovenske vodne diplomacije: 1. povezava med vodo in mirom, 2. čezmejno vodno sodelovanje ter 3. povezava med vodo in podnebnimi spremembami. (foto 6: Iztok Pipan)
Slovenija se z vodno diplomacijo ukvarja že precej časa. Voda je lahko gonilo miru in miroljubnega sodelovanja, s katerim je mogoče krepiti zaupanje med državami, tudi tistimi, ki ne verjamejo v koristi čezmejnega vodnega sodelovanja. V svetu je dve tretjini vseh sladkovodnih voda čezmejnih, še zdaleč pa vse niso pokrite s sporazumi. Če upoštevamo še podzemne vodonosnike, takih podzemnih vodnih teles je identificiranih okoli 400, pa je število držav, ki si jih skupaj delijo, le 12. Razkorak med razpoložljivimi ali »uporabljivimi« vodnimi viri in potrebami zaradi naraščanja prebivalstva, rasti gospodarstva in podnebnih sprememb je vse večji, in če ne bomo dogovorno uporabljali teh vodnih virov, bo prihajalo do napetosti in konfliktov. Slovenija je zelo aktivna tudi na področju mednarodnega prava. Varnostni svet je primarno telo, ki skrbi za mir in varnost ter preprečevanje konfliktov v svetu, in Slovenija jemlje svoje članstvo z vso odgovornostjo, med njenimi prioritetami pa je tudi zaščita civilistov. Voda je prepogosto tarča spopadov ali uporabljena kot orožje oz. kolateralna škoda, saj je jasno, da brez vode preživetja ni. Velikokrat je govora o lakoti, vendar je dejansko v največji meri problematična oskrba z vodo. Slovenija si prizadeva okrepiti prizadevanja mednarodnega humanitarnega prava, ko gre za zaščito vode v oboroženih spopadih, ter skuša oblikovati zavezništvo držav, mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij ter humanitarnih akterjev, ki bi si prizadevali za spoštovanje mednarodnega prava, po katerem je voda zaščitena kot sredstvo, ki je osnovno za preživetje, kar velja tudi za civiliste na območjih, kjer potekajo oboroženi spopadi.
Najnovejše tehnologije, kot jih ima mikrosatelit NEMO HD, so pri spremljanju čezmejnih rek zelo pomembno orodje v vodni diplomaciji (primer Kenija). Modeli digitalnega dvojčenja so pomembni pri prognoziranju, kaj se bo lahko na določenem porečju lahko zgodilo. Eden ključnih izzivov je delitev podatkov med državami v porečjih – ali jih nimajo ali pa si jih države nočejo deliti. Podatki, ki pridejo s satelita, so zanesljivi in jim je mogoče zaupati.
Foto 7: Dogodek ob svetovnem dnevu vida je potekal v konferenčni dvorani na JP CČN Domžale-Kamnik.(foto: Klemen Razinger)
mag. Emina Hadžić, direktorica Zavoda Krog s svojim timom podpira najranljivejše v družbi, predvsem ženske, dekleta in otroke na Balkanu, Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki; skozi aktivnosti nevladne organizacije Zavod Krog si prizadeva za dostojanstveno in kvalitetno življenje vseh, za enakost spolov in za boj proti vsem vrstam nasilja; zavzema se za izkoreninjenje revščine, izboljševanje dostopa do vode, izboljševanje kmetijske proizvodnje ter prehranske varnosti; prav tako si prizadeva za zaščito pred nasiljem zaradi spola in za boljše sanitarne in higienske razmere. (foto 8: Klemen Razinger)
Voda v obliki razvojnega sodelovanja je ena glavnih tem na področju humanitarne pomoči, kjer Zavod Krog deluje ob podpori Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta tema je zelo povezana tudi z enakostjo spolov. Obe temi povezuje dostop do čiste vode ter do ustrezne sanitarne infrastrukture, pogojev za ohranjanje osebne higiene in dostojanstva vsake osebe. Pri tem ženske, dekleta in deklice sodijo v najbolj ranljive skupine, zlasti v afriških državah, kot na primer v Sudanu, ki se sooča s podnebnimi spremembami in konflikti znotraj države. Zaradi časa, ki ga namenjajo prenašanju vode, ženske nimajo časa za kmetovanje, pridelavo hrane ter iskanje drugih oblik zaposlitev, in so časovno, ekonomsko in finančno odvisne od svojih mož. V afriških državah je povprečna dolžina za dostop do vode 6 km v eno smer, zato deklice velikokrat izostanejo od pouka, kar vpliva na raven njihove izobrazbe in kasneje na možnost zaposlitve. Za ženske in dekleta je tudi dostop do urejenih in zaprtih sanitarnih prostorov izjemnega pomena, saj lahko sicer do zasebnosti pri opravljanju potreb in skrbi za higieno pridejo le ponoči, ob tem, da so pogosto izpostavljene še spolnemu in fizičnemu nasilju, zdravstvenim težavam in psihičnim pritiskom. Deklice v šolah, kjer niso urejeni sanitarni prostori in dostop do vode, izostajajo od pouka, še posebej takrat, ko imajo menstruacijo in nimajo pogojev za osebno higieno. Dokler to ne bo urejeno, ne bo mogoče dosegati enakosti spolov. Na primeru Južnega Sudana, kjer Zavod Krog deluje že nekaj let (prej v Južnem Darfurju), ki se sooča tudi s pomanjkanjem pitne vode, saj ima le 45 % prebivalstva urejen dostop do pitne vode in le 22 % prebivalstva dostop do urejenih sanitarij, so v okviru projektov Ministrstva za zunanje in evropske zadeve vzpostavili vodno postajo, črpalko na sončno energijo in kolektorje, speljali vodo po ceveh do več distribucijskih točk za preskrbo 4.200 ljudi ter do lokalnih šol in klinik. Lokalno prebivalstvo so ozaveščali o pomenu sanitarnih prostorov in vzdrževanju higiene, vzpostavljanja osnovnih sanitarij za gospodinjstva; lokalnim kmetom so razdelili semena žitaric, od tega tudi 180 gospodinjstvom, ki so jih preživljale ženske. Prebivalce so izobraževali tudi o naprednih tehnikah v poljedelstvu, upravljanju z vodo in o namakalnih sistemih. Ker v Sudanu trenutno divja tudi vojna, okoli 25 milijonov ljudi potrebuje nujno humanitarno pomoč, saj skoraj nič ne deluje, ljudje trpijo zaradi pomanjkanja hrane in vode, trgovine so zaprte, prihod humanitarne pomoči pa je zelo otežen. Prejemniki pomoči niso le lokalne skupnosti, pač pa tudi priseljene skupnosti, ki so zaradi konfliktov ali podnebja pribežale na določena območja. Tu skupaj z domačini tekmujejo za omejene vodne vire, zato so morali vzpostaviti tudi mehanizme za reševanje sporov. Poleg tega v Zavodu Krog skrbijo še za humanitarno pomoč za begunce ter za njihovo usposabljanje na področju sanitarne ureditve in upravljanja z vodo. Pri teh prizadevanjih sodelujejo tako s slovenskimi kot tujimi partnerskimi organizacijami.
Prof. dr. Tomaž Rodič, redni profesor za področje inženirskih materialov na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, direktor Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) in vodja vesoljske odprave za opazovanje Zemlje s prvim slovenskim mikrosatelitom Nemo-HD, ustanovitelj in direktor Centra za računalništvo v mehaniki kontinuuma (C3M). (foto 9: Iztok Pipan)
Center odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (Vesolje-SI) deluje že od leta 2010 in je član ESA Copernicus programa, ki združuje več različnih satelitskih tehnologij, ki so nam na voljo v Sloveniji in nam omogočajo obdelavo podatkov, ki jih je mogoče izredno koristno uporabiti. Tej družini so v letu 2020 dodali še en poseben in izjemno zmogljiv, visoko natančen mikrosatelit NEMO HD, ki prvi (in trenutno edini) v Evropi snema video posnetke (in ne fotografij, kot jih zagotavljajo ostali sateliti). V Sloveniji so vzpostavili še infrastrukturo (treh) zemeljskih postaj (dve sta v Ljubljani in v Pomjanu nad Koprom), ki zagotavljajo podatke, pridobljene z množico senzorjev na kopnem, morju ali v zraku, in tudi načine procesiranja.
NEMO je zelo zanesljiv, okreten in natančno vodljiv mikrosatelit za opazovanje Zemlje iz vesolja z večspektralnimi in video senzorji; z njim izvajajo številne tehnološke demonstracije, dosegli pa so tudi velik potencial za nove večnamenske aplikacije daljinskega zaznavanja. Satelit NEMO Zemljo po orbiti hitro obkroži (vsako uro in pol, torej 16-krat obkroži Zemljo v 24 urah), njegova uporaba pa je večplastna: spremljanje pomorskega, cestnega, rečnega in letalskega prometa, v realnem času pošiljanje podatkov za določeno lokacijo, naslavljanje okoljskih ali ekoloških vprašanj (npr. vrste poljščin, stanje vegetacije, kmetijske suše, požari, prizadetost rastlinja, spremljanje zajetij vode). Satelit ponuja tako makro kot mikro sliko obravnavanega območja (primer Podonavje), pri obdelavi in analizi večjih količin satelitskih podatkov pa je mogoča tudi primerjava s preteklimi obdobji, kar omogoča spremljanje sprememb, ocenjevanje ali oblikovanje napovedi, opredelitve značilnosti ali nepravilnosti ter pridobitev statističnih podatkov.
V Centru so opazovali tudi naši čezmejni reki Sočo in Savo po vsem njunem toku od izvira do izliva, saj satelit daje zelo natančno sliko stanja, vključno s transportom sedimentov po reki in bližnjo vegetacijo, pri tem pa zbirali veliko število podatkov. Če bi uporabljali navadne satelite, bi za 1.000 km dolgo reko Savo potrebovali 100 širokokotnih klasičnih satelitov, da bi dobili njeno celotno sliko, z NEMO mikrosatelitom pa jo posnamejo v enem delu v istem času in pod istimi pogoji. Vsak posnetek lahko ponudi veliko število informacij, povezanih z viri – tako s hrano in vodo kot klimatskimi razmerami, ali pa z rečnim prometom, poplavami, stanji raznolikih vodnih teles (motnost, klorofil, sedimenti), temperaturami, izvori in žarišči onesnaženj, količin plastike in velikosti odlagališč odpadkov, ocenjevanje rudniških deponij ali zemeljskih plazov ipd.; podatke potem mapirajo na 3D geometrijo na realno konfiguracijo, zatem pa preverijo še namočenost tal in stanje vegetacije.
Manj razvite države od zahodnih iščejo cenejše rešitve, take pa lahko zdaj kot operater ponudi tudi Center odličnosti Vesolje-Si (primeri: Indija, Afrika, Latinska Amerika, kjer ne gre le za čezmejne spore ter konflikte, temveč se ti odvijajo tudi na lokalnih območjih). Tako kot te države tudi Slovenija potrebuje številne podatke iz vesolja in ker hkrati zna delati z omejenimi resursi, je lahko tem državam dobra partnerica.
Slovenijo so avgusta 2023 prizadele hude poplave, med kopnim in vodo je bilo zelo veliko interakcij, vključno z vetrolomi in plazovi, zato so v Centru za prizadeta območja pripravili multispektralno mapiranje podatkov in preverili, kako se je vse skupaj dogajalo, s pomočjo namenskih Sentinelovih satelitov pa še preverili, kako se je ekosistem spreminjal v zadnjih petih letih, da bi pripravili prognozo, kako se bo ta odzival v prihodnje. Ker je posamezna mikro lokacija povezana z makro regijo in ta z globalno, je slika poplav širša in bolj jasna. Če smo bili v preteklosti priča poplavljanju posameznih rek, je bilo pri lanskih poplavah drugače. V času poplav je bila temperatura morja visoka, neugodno meteorološko sliko pa so dopolnjevali vetrovi, ki so vlago prenašali nad Alpe in povzročili obilno deževje. Namen zbiranja podatkov je na eni strani opozarjanje na take izredne in neljube dogodke, v nadaljevanju pa prognoziranje za naslednja leta in dekade.
V Centru ob zbiranju in analiziranju podatkov opozarjajo na interdisciplinarno povezovanje s strokami ter tudi na nujnost izboljšanja komuniciranja z javnostmi.
Foto 10: Predstavitev slovenske satelitske tehnologije. (foto: Klemen Razinger)
Organizatorji okrogle mize ob svetovnem dnevu voda 2024:
