Voda in mir
Ob mednarodnem dnevu multilateralizma in diplomacije za mir – 24. april
Svetovni teden voda, ki se vsako leto odvija v drugi polovici avgusta v Stockholmu na Švedskem, je eden najpomembnejših globalnih strateških dogodkov o vodi (povezava). Kdor koli se želi seznaniti z aktualnimi dogajanji na področju vodne politike ali stopiti v stik s pomembnimi mednarodnimi akterji na tem področju, se mora tega dogodka osebno udeležiti. V zadnjih letih se zaradi svoje akademske radovednosti tudi sam udeležujem te konference in vedno znova in znova iz nje odnesem globoke vtise.
Na eni od konferenc, še v času pred pandemijo, sem stal za samostoječo mizico in pil čaj, k meni je stopil uglajen gospod in me povprašal, če se mi lahko pridruži. Beseda je dala besedo, kot je ob takih priložnostih običaj. Izkazalo se je, da gre za palestinskega diplomata, ki se ukvarja s problematiko vode. Seveda me je vprašal, kaj počnem, in kar tako mimogrede, navajen tega, da večina ne ve, kje naša država je, sem navrgel, od kod prihajam. V naslednjem koraku, ko sem mu že začel pojasnjevati, kje je Slovenija, pa me je ustavil z besedami, da je o tem zelo dobro poučen in da na področju vodne diplomacije sodeluje z našim nekdanjim predsednikom dr. Danilom Türkom. O podrobnostih pogovorov, ki se jih je udeležil skupaj z dr. Türkom, seveda ni govoril, nekajkrat pa je poudaril, kako ugleden in sposoben diplomat je, tudi to, kako pomembno je njegovo poslanstvo na področju vodne diplomacije. Izrazil je veliko občudovanje do njegovega dela in da smo lahko zelo veseli, da ga imamo.
Brez vode ni življenja. Dejstvo, ki ga na tem mestu ni potrebno ponavljati. A voda za ljudi ni pomembna le zaradi zagotavljanja neposrednih fizioloških potreb telesa, temveč ima še več drugih funkcij in je tesno povezana z življenjskim standardom ter socialno ekonomskimi razmerami v družbi. Voda je na primer potrebna za proizvodnjo energije, največ vode pa človeštvo porabi za proizvodnjo hrane, tako v prehrambeni industriji, še bolj pa v kmetijstvu. Voda je v globalnem merilu porazdeljena neenakomerno, ponekod jo je dovolj in na voljo v presežkih, drugod, kar je bolj pravilo kot izjema, pa jo je premalo. Zaradi tega prihaja do neprestanih konfliktov med državami in znotraj držav, ki pogosto sprožajo tudi oborožene spopade. Medagencijska iniciativa Organizacije združenih narodov – OZN za vodo UN-Voda (ang. UN‑Water) je v Svetovnem razvojnem poročilu o vodi za leto 2016 zapisala, da »obstaja jasna povezava med pomanjkanjem vode, prehransko varnostjo, socialno nestabilnostjo in potencialnimi nasilnimi konflikti.« Splošno mnenje v javnosti in delu stroke je, da je pomanjkanje vode generator konfliktov ter da pomanjkanje vode pogosto sproži oborožene spopade. Za takšno hipotezo se je v znanstveni literaturi o oboroženih konfliktih oblikovala fraza »voda vodi proti vojni«. Novejše raziskave in teoretični premisleki o oboroženih konfliktih kažejo, da so vzroki za konflikte kompleksnejši in da so okoljski dejavniki, med katere sodi pomanjkanje vode, le eden od sprožilnih dejavnikov.
Slika 1: Akumulacijsko jezero Peruća za hidroelektrarno z istim imenom na reki Cetini na Hrvaškem, kjer so srbski vstajniki leta 1993 hoteli porušiti jez. Zahvaljujoč angleškemu oficirju in hitri reakciji hrvaške vojske do tragedije k sreči ni prišlo. (Wikipedia)
V okviru Pacific Institute, ki se ukvarja s številnimi globalnimi vidiki vode in z njo povezano globalno krizo, je na voljo baza o oboroženih konfliktih, povezanih z vodo (povezava). V bazi se nahaja 1298 popisov oboroženih spopadov, ki so bili tako ali drugače povezani z vodo.
Oborožene spopade, povezane z vodo, delimo v tri skupine: 1.) voda je sprožilec oboroženega konflikta – to je praviloma povezano s kontrolo dostopa do vodnega vira, 2.) voda kot orožje – vodno infrastrukturo se uporabi kot orožje proti nasprotniku, primer tega je rušenje jezov in povzročanje poplavnega vala v nizvodni smeri (slika 1), 3.) voda kot neposreden cilj – neposreden napad na vodno infrastrukturo, na primer uničevanje namakalnih sistemov ali sistemov za oskrbo s pitno vodo. Iz podatkov, zbranih v bazi Pacific Institute izhaja, da se število oboroženih spopadov, povezanih z vodo, od leta 2010 dalje postopoma povečuje. »Voda kot orožje« predstavlja le manjši delež, medtem ko »voda kot sprožilec konflikta« po številu spopadov nekoliko prednjači pred »vodo kot neposrednim ciljem«. Pri obravnavi teh podatkov se je treba zavedati, da so nekoliko pristranski, saj je te vrste spopadov pogosto zelo težko identificirati in jih pravilno opredeliti. Poleg tega je treba upoštevati, da starejši kot so bili spopadi, težje je bilo identificirati njihove vzroke, kar je tudi glavni razlog, da v bazi močno prevladujejo novejši oboroženi konflikti.
V bazi podatkov Pacific Institute je na voljo tudi interaktivna karta sveta, na kateri so označeni oboroženi konflikti, povezani z vodo. Na žalost je nekaj takšnih zgodovinskih konfliktov zabeleženih tudi v naši soseščini. Ti konflikti izvirajo iz vojn po razpadu Jugoslavije, iz hrvaško-srbske vojne (slika 1), vojne v Bosni in Hercegovini, predvsem pa iz spopadov za neodvisnost Kosova ter z bombardiranjem Srbije s strani NATO sil.
Slika 2: Vtočni objekt v Severno krimski kanal iz reke Dnjeper v Ukrajini, kjer je že na začetku ruske agresije na Ukrajino februarja 2022 prišlo do oboroženega konflikta. (Wikipedia)
Vpliv oboroženega spopada na vodo in vodno infrastrukturo lahko opazujemo v vojni v Ukrajini, kjer je Rusija izvedla napad na številne objekte. Med nekdanjimi sovjetskimi republikami je Ukrajina veljala za najbolj razvito. V času hidroenergetskega socializma, predvsem v času Stalinove diktature, ko so po vsem širnem sovjetskem imperiju gradili različne hidrotehnične objekte, je bilo enako tudi v Ukrajini. Na Dnjepru, ki je osrednja ukrajinska reka, so bili izgrajeni številni jezovi ter štirje veliki povezovalni vodni kanali. Na te se navezujejo ogromni namakalni sistemi ter proizvodnja elektrike, tako v hidroelektrarnah kot v nuklearkah. Poleg tega se, zlasti v jugovzhodnem delu Ukrajine, nahajajo številni rudniki, v katerih so črpali ogromne količine podzemne vode, da bi jih ohranjali suhe. V jugovzhodni Ukrajini je danes zaradi vojne veliko vodne infrastrukture uničene ali poškodovane, podobno je tudi drugod po državi, kjer ni neposrednih oboroženih spopadov, a je bila vodna infrastruktura prizadeta v zračnih napadih.
Manj znano je, da se je prvi oboroženi konflikt v Ukrajini zgodil že pred uradnim začetkom vojne na dan 24. februarja 2022, in sicer na območju Severno krimskega vodnega kanala (slika 2). To je kanal, ki napaja polotok Krim z vodo. Kanal teče vse od reke Dnjeper severovzhodno od Hersona proti jugu, po severnem delu Krima in nato vse do Azovskega morja. Leta 2014, ko so Rusi zavzeli polotok Krim, so Ukrajinci blokirali kanal in Krim je ostal brez vode. Rusi so ostali brez pitne vode in vode za industrijo. Pomagati so si skušali s podzemno vodo, a so vodonosnike preizkoristili in izčrpali. Prebivalci Krima so bili pogosto podvrženi redukcijam vode, v sušnih obdobjih so bile v največjih krimskih mestih te dolge tudi po več ur. Ob tokratnem napadu na Ukrajino so Rusi v februarju najprej odprli jez, ki je preprečeval tok vode po kanalu iz reke Dnjepr na jug.
Podobnih opisov o povezanosti vode in oboroženega konflikta bi lahko podali še veliko; predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu jih je mnogo, številni med njimi še dolgo ne bodo razrešeni. Pogosto pa se problemi z vodo skrivajo v ozadju teh konfliktov in na prvi pogled niso vidni.
Ne glede na opisane konflikte pa nas voda združuje in povezuje. To njeno »lastnost« je prepoznala tudi mednarodna diplomacija. Vedno bolj in bolj se uveljavlja pojem vodne diplomacije, na področju katere so aktivne zlasti manjše države, ki se ne štejejo med velesile, in ki s svojo ekonomsko in vojaško močjo ne morejo neposredno vplivati na reševanje geostrateških konfliktov. Vodna diplomacija je aktivnost, s katero se lahko te države uveljavijo v mednarodnem prostoru in s tem na »mehak« način pripomorejo k reševanju konfliktov. Številne evropske države, med katerimi je tudi Slovenija, so v zadnjih dveh desetletjih imenovale posebne in opolnomočene veleposlanike za vodo, katerih naloga je prav delovanje na področju vodne diplomacije.
Primer države, ki je na tem področju zelo uspešna, je Republika Finska. Njeni diplomati so znani po posebnih pogajalskih pristopih in sposobnostih, mednarodna skupnost jih pogosto angažira pri reševanju zapletenih konfliktov. Med temi pogajalci je bil v zadnjih desetletjih gotovo najbolj znan Martti Ahtisaari, nekdanji predsednik Finske in Nobelov nagrajenec za mir, ki je med drugim pomagal reševati tudi konflikte na področju nekdanje Jugoslavije. Bil je angažiran tudi na področju vodne diplomacije v Iraku. Finska je kot enega od treh stebrov svoje zunanje politike opredelila prav vodno diplomacijo, znotraj zunanjega ministrstva pa so oblikovali poseben inštitut za vodno diplomacijo. Ta se ukvarja s preučevanjem odnosa med mednarodnimi konflikti in vodo ter razvija metode in pristope za pogajanja, kjer je mediator miru prav voda.
V mednarodni multilateralni diplomaciji bomo zasledili še druge pobude, ki spodbujajo reševanje konfliktov s pomočjo vode in z vodo povezanih problemov. Tako je Švicarska konfederacija že pred časom spodbudila nastanek multilateralnega Globalnega visokega panela Voda in mir, katerega vodja je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Panel je izdal zanimivo poročilo »Stvar preživetja« (ang. A Matter of Survival), ki je podalo smernice za razvoj vodne diplomacije (povezava).
Slika 3: Zaključno poročilo Globalnega visokega panela Voda in mir iz leta 2017, katerega vodja je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk.
Voda ima posebno vlogo v mednarodnem pravu. V skladu s humanitarnim pravom so države, vpletene v oborožene konflikte, dolžne varovati ključno vodno infrastrukturo, humanitarnim delavcem in civilistom pa so dolžne omogočiti dostop do pitne vode in do minimalnih sanitarnih pogojev. Poleg tega sta bili v okviru OZN sprejeti dve konvenciji o prekomejnih vodnih tokovih, ki sta osnova za mednarodno vodno zakonodajo (ang. International Water Law). Pomemben del mednarodne zakonodaje na področju voda so tudi bilateralni ali multilateralni sporazumi na področju skupne regulacije in rabe prekomejnih vodnih teles. Mednarodna zakonodaja na področju voda se postopoma oblikuje tudi s pomočjo sodelovanja pri blaženju podnebnih sprememb, saj je voda praviloma tisti sprožilec in medij, preko katere najbolj čutimo te vplive. Pri vzpostavljanju mednarodnega prava vode ima pomembno vlogo prav multilateralna diplomacija.
Multilateralizem in mednarodna diplomacija sta temelj ustanovne listine OZN in pomemben element Agende 2030 za trajnostni razvoj. Podpirata tri stebre OZN: mir in varnost, razvoj, in človekove pravice. Mednarodni dan multilateralizma in diplomacije za mir je bil določen na zasedanju Generalne skupščine OZN leta 2018 z namenom spodbuditi in podpreti reševanje sporov med državami na miroljuben način. Pri tem lahko vodna diplomacija odigra pomembno vlogo. Voda je inštrument doseganja miru.
Prof. dr. Mihael Brenčič
