Scroll Top

Voda še za v čevelj ni dobra

Photo by Allie on Unsplash

Pregovori so izjave, ki odražajo pomembne resnice in dejstva. Nekatere med njimi so izrekle zgodovinske osebnosti, drugi so ponarodeli, in njihovega izvornega avtorja ne poznamo več. Morda so imeli pregovori nekoč drugačen pomen, kot ga imajo danes. Nekatere pregovore pa izrekamo zaradi tega, ker zvenijo zanimivo, čeprav njihovega pomena niti ne razumemo najbolje. 

Eden takšnih pregovorov je »Voda še za v čevelj ni dobra«. Kadar skušam ta pregovor prevesti in pojasniti svojim znancem v tujini, me vedno zelo debelo pogledajo, češ, kaj pa govoriš, voda je vendar pomembna, zakaj bi jo tlačili še v čevlje. Metaforike tega pregovora pa jim ne znam razložiti. Drugi jeziki in narodi podobnega pregovora ne poznajo.

Sprva sem si ta pregovor razlagal kot posledico tega, da imamo v Sloveniji veliko vode, ki jo je pogosto toliko, da nam povzroča težave, zaradi česar ji v takšnih primerih pripisujemo slabšalni pomen. Toda to je bila razlaga, za katero sem imel občutek, da je na trhlih nogah. Nato pa sem ta pregovor zasledil v povezavi z vinom, češ, pijmo ga, saj voda še za v čevelj ni dobra. In posvetilo se mi je, za kaj pri pregovoru gre.

Nekoč je bila v mestih in na vaseh voda velikokrat tako slabe kakovosti, da je ni bilo mogoče piti. Pogosto je bila polna nesnage, nemalokrat pa je tudi zaudarjala. Zaradi tega so mediteranske kulture razvile navado pitja vina, pomešanega z vodo. Vino je ubilo neprijeten vonj, alkohol v njem pa je vodo do neke mere tudi dezinficiral. Srednje evropske in severne kulture so potrebo po tekočini nadomeščale z varjenjem piva. V tem procesu je prav tako prišlo do spremembe mikroflore v tekočini, zaradi česar je bilo pivo higiensko ustreznejše kot voda v naseljih. Morda se v takšnih navadah skriva tudi razlaga tega, o čemer poroča starejša latinska književnost, zakaj so nerazredčeno vino pili le barbari, narodi, ki so v rimski imperij vdirali s severa. Zaradi uporabe piva kot nadomestka za vodo so vino poznali le kot opojno pijačo, v takšnem primeru pa redčenje z vodo le škodi.

 

Izr. prof. dr. Mihael Brenčič, Naravoslovnotehniška fakulteta UL

Naslovna fotografija: Photo by Zhang Kenny on Unsplash

Sorodni prispevki