V dneh, ko se po vsem svetu spopadamo z epidemijo virusa SARS CoV-2, se zdi, kot da smo na vodo povsem pozabili. Vsi vsakdanji problemi, s katerimi smo se spopadali do sedaj, so postavljeni na stranski tir. Vse raziskave in vsi premisleki o vodi so na videz zamrli. Vendar temu ni tako, voda je tako zelo pomembna za človekovo bivanje, da je posredno povezana tudi s trenutno pandemijo. Sled pandemije je prisotna v odpadnih vodah, ki jih proizvajamo ljudje.
V zadnji številki revije Nature (Nature 580, 176-177) so objavili zanimivo vest o tem, kako lahko s pomočjo analiz odpadne vode ugotavljamo, v kakšni meri je populacija nekega mesta okužena z virusom SARS CoV-2. Raziskave na tem področju so še na začetku, tako kot je na začetku razvoj zdravil in cepiv proti temu virusu. Ne glede na to nam te raziskave že dajejo zanimive rezultate, ki obetajo pomembno uporabo takšnih metod v prihodnosti.
Analize odpadnih vod na območju mest in širših urbanih območij so se že do sedaj izkazale za izredno zanimive. Pomembne so zaradi tega, ker se v odpadni vodi pred obdelavo na čistilni napravi zbere vse, kar je na nekem urbanem območju odteklo v kanalizacijo. In v kolikor vzorčimo na takšnem mestu, zajamemo celotno populacijo, vzorce, ki jih pri tem odvzamemo, pa lahko obravnavamo kot integrirane in reprezentativne. Tudi pri nas najbolj znana aplikacija takšnega pristopa pri ugotavljanju javnega zdravja, je analiza prisotnosti in koncentracij nedovoljenih poživil ter prepovedanih drog v odpadni vodi. S pomočjo teh analiz ugotavljamo, kakšna je na nekem območju resnična uporaba teh snovi, kako je razporejena preko tedna in leta, ter koliko ljudi jih uživa. Poleg kemijskih analiz se v odpadnih vodah vedno bolj uveljavljajo tudi analize prisotnosti bakterij in virusov. Tako so bile do sedaj že izvedene številne raziskave o prisotnosti na antibiotike odpornih bakterij in kako se s časom njihova odpornost spreminja. Prav tako so v odpadnih vodah že analizirali prisotnost različnih virusov. Najbolj znane so raziskave noravirusov, ki povzročajo hudo črevesno infekcijo, virusa otroške ohromelosti in virusa ošpic. Tako je seveda povsem razumljivo, da so raziskovalci pričeli razmišljati tudi o uporabi podobnih pristopov pri ugotavljanju razširjenosti virusa SARS CoV-2.
Kot v primeru analiz drugih virusov, se tudi v tem primeru ugotavlja prisotnost virusne ribonukleinske kisline (RNK) značilne za omenjeni virus. Raziskave te vrste so že bile izvedene na Švedskem, Nizozemskem in v Združenih državah. Na Nizozemskem načrtujejo izvedbo sistematičnih raziskav odpadnih vod v različno velikih urbanih aglomeracijah, ter primerjavo odpadnih vod med mesti, kjer so bile okužbe klinično že ugotovljene, in tam, kjer jih še ni bilo. Prisotnost virusa SARS CoV-2 so v odpadnih vodah zaznali že nekaj dni po tistem, ko so se pojavili prvi klinični primeri obolelosti.
Ker populacije ni mogoče v celoti testirati, se te analize ponujajo kot pomembno orodje za ugotavljanje števila vseh okužb, prav tako pa bo še pred ugotovitvijo prvih kliničnih primerov obolelosti njihova uporaba omogočala ugotavljanje tega, ali se je virus ponovno pojavil ali ne. Kljub obetavnim rezultatom pa je ta trenutek še vedno odprtih veliko vprašanj. Predvsem se zastavlja vprašanje, kakšno koncentracijo virusne RNK obolel človek izloči, in v kakšni meri se ta med tokom skozi urbani krog ohranja. V danih razmerah se zastavlja tudi vprašanje, ali so ta trenutek takšne raziskave etične, saj skoraj povsod po svetu primanjkuje reagentov za testiranje in ugotavljanje stanja obolelih ljudi.
izr. prof. dr. Mihael Brenčič, Naravoslovnotehniška fakulteta UL
Naslovna forografija: Photo by Biel Morro on Unsplash
