Scroll Top

Drobni koraki ustvarjajo spremenjene navade naših vsakodnevnih vzorcev

»Stranišče ni smetišče«

V času karantene zaradi koronavirusne bolezni Covid-19 tudi komunalni delavci ne mirujejo. Odpadna voda se po uporabi pitne vode odvede v javni kanalizacijski sistem in potuje vse do čistilne naprave. Ta je pravzaprav zadnji objekt na kanalizacijskem sistemu, kjer se odpadna voda v mehanskem in biološkem procesu prečisti, preden jo znova vrnemo naravi. A še preden na tej poti dospe do svoje zadnje postaje, odpadna voda teče mimo številnih objektov in tehnoloških sklopov, kot so črpališča, ki jo dvignejo na višji nivo, da lahko znova gravitacijsko odteka, zadržuje se v zadrževalnih bazenih, ki po daljšem sušnem obdobju zajamejo prvi val padavin. Te po kanalih splaknejo vse usedline, odpadke in maščobo.

Prvi val padavin je čedalje bolj intenziven in v kanalizacijskem sistemu čedalje bolj onesnažen, kratkotrajne in intenzivne padavine pa so vse pogostejše. Padavinska voda v sistem vpade kot mogočen val. Takrat skoraj da ni mogoče več preprečiti, da se ne bi del viškov te odpadne vode skozi razbremenilnike preliv v vodotoke. Primarna naloga razbremenilnikov, ki so na mešanem kanalizacijskem sistemu, je, da se preko njih razbremenjuje padavinska voda.

                                                      NE USTVARJAJMO PRESEŽKOV HRANE                                                                                             ODPADKI NE SODIJO V KANALIZACIJO

Preko teh intenzivnih padavin tudi pri obratovanju kanalizacijskega sistema zaznavamo vpliv podnebnih sprememb, čemur je bil letos posvečen svetovni dan voda, ki ga vsako leto obeležujemo 22. marca. Morda nas je zaradi zdravstvene epidemije, s katero se v teh dneh spopadamo, kar nekoliko zaobšel. Danes se kot posamezniki proti globalnim posledicam, ki smo jih povzročili ljudje, soočamo prav vsi. In vendar, čez noč se dosti ne da spremeniti, bo pa v prihodnje potrebno ogromno prizadevanj v tej smeri. Potrebovali bomo veliko mero potrpljenja, vztrajnosti in drobnih korakov. Zdaj je pravi čas, da pričnemo zadeve postopoma spreminjati. Že zavedanje, kaj vse splakujemo preko straniščne školjke v kanalizacijo, pa tega ne bi smeli, je dober začetek. Ostanki hrane in drugi tekoči odpadki, kot so odpadno jedilno olje, dezinfekcijska sredstva, ostanki barv ter topil in trdi delci, kot so krpice za enkratno uporabo, cigaretni ogorki, tekstil, tamponi, vložki in tudi vsi ostali sanitarni odpadki nikakor ne sodijo v kanalizacijske odtoke.

»Ste vedeli, da morajo komunalni delavci zaradi čiščenja tovrstnih odpadkov pogosto opravljati intervencije na kanalizacijskemu sistemu,

pri tem pa so nenehno izpostavljeni neposrednemu stiku z onesnaženo odpadno vodo?«

Ljudje smo tudi veliki uporabniki raznolikih farmacevtskih izdelkov, te pa kmalu po zaužitju z urinom izločamo v odpadno vodo. Procesi biološkega čiščenja, ki potekajo s pomočjo mikroorganizmov na komunalnih čistilnih napravah teh kemijskih spojin v odpadni vodi ne prečistijo. Te spojine tako neprečiščene odtekajo v vodotoke. Pravimo jim novodobna onesnaževala. Istočasno nam farmacevtski izdelki, te »čudežne tabletke«, za katere smo prepričani, da so v danem trenutku  naše rešilne bilke, slepijo in zamegljujejo pogled ter postavljajo pod vprašaj smotrnost našega ravnanja. Prav zato je potrebno, da se vsak od nas zamisli in pri sebi poišče prave odgovore glede njihove uporabe, saj so prav na najkompleksnejša vprašanja dostikrat pravi odgovori lahko zelo preprosti.

» Mikroplastika in zdravilne učinkovine so le nekatera od novodobnih onesnaževal, ki se konstantno splakujejo iz naših domov.

Na komunalnih čistilnih napravah  jih ne uspemo prečistiti in tako odtekajo v okolje. « 

Tudi naš slog hitrega in potrošniškega načina življenja bistveno vpliva na kakovostno stanje voda. Kolikšna je naša dejanska poraba vode? Ta se seveda ne meri zgolj na števcu za vodo naše interne vodovodne napeljave, ki nam jo komunalno podjetje vsak mesec obračuna kot porabljeno pitno vodo, pač pa bi jo morali meriti kot vodni odtis vseh naših uporabljenih storitev in produktov. Se sploh zavedamo, koliko vode je potrebno za njihovo izdelavo ali pridelavo?

Koliko prekomernih nakupov ustvarimo?

» Ste vedeli, da je tekstilna industrija druga največja svetovna onesnaževalka voda? «

V teh dneh, v katerih zaradi preprečevanja ali omejevanja okužb s koronavirusom ostajamo doma, skušajmo narediti nekaj samo zase. Razmislimo, katere so tiste naše vsakodnevne navade, ki bi jih z vztrajnostjo in samodisciplino lahko začeli postopoma spreminjati. Korak za korakom. In z dovolj volje bomo pri tem zagotovo uspešni.

 

mag. Mojca Vrbančič

 

Ilustracije: Irena Režek

Sorodni prispevki